Miklavž – Svetnik iz preteklosti

Miklavževanje ima na Slovenskem najdaljšo tradicijo med tremi prazničnimi figurami. Sveti Nikolaj, ki ga pri nas poznamo kot Miklavža, je bil škof iz Mire v Mali Aziji, ki je živel v 4. stoletju in je bil znan po svoji darežljivosti in pomoči revnim. Njegov god, 6. december, je bil povezan z obdarovanjem otrok že v srednjem veku.

Prva Miklavževanja na Slovenskem segajo v sredino 19. stoletja, za kar obstajajo tudi pisni viri. »Novice« iz leta 1859 že omenjajo Miklavžev sejem, ki so ga takrat priredili v Ljubljani. Sprva je bilo Miklavževanje, tako kot večina tovrstnih praznikov, povzeto po poganskem izročilu. V začetku hladnejših mesecev, začenši s koncem novembra, so vasi in mesta obiskovali tako imenovani »našemljenci«. Ti so kasneje prevzeli podobo današnjih parkeljnov, predstavljali pa so duhove rajnih, ki so z darovi obdarili domače hiše ter z ropotom odganjali zle duhove, ki so takrat »grozili« njihovim potomcem. Ti dve vlogi sta se kasneje spojili v vlogi parkeljna in tudi kurenta, ki oba izvorno prehajata iz poganskega v krščansko podobo.

Miklavž je v Sloveniji tradicionalno upodobljen kot dobri škof s pastirsko palico, spremstvo pa mu tudi danes še vedno delajo parklji in angeli. Parklji s svojim strašljivim videzom predstavljajo kazen za poredne otroke, medtem ko angeli simbolizirajo nagrado za pridnost. Obdarovanje je bilo vedno skromno – otroci so v čevlje ali na okenske police dobili orehe, suho sadje, sladkarije in občasno kakšno skromno igračo.

Dedek Mraz – Socialistična alternativa

Dedek mraz se je v slovenski kulturi uveljavil v času socialistične Jugoslavije, ko sta bili verska simbolika Miklavževanja in Božiča kot cerkvenega praznika nezaželeni in tudi formalno izrinjeni iz javnega življenja. Miklavž je sicer ostal kot del ljudske folklore, Dedek Mraz pa je prevzel obdarovanje in praznično vzdušje. Njegova legenda temelji na ruskih pripovedih okoli leta 1930, kjer se imenuje Ded Moroz (Дед Мороз) in je poročen s starko Zimo, ki se po rusko imenuje Zima-staruha (Зима-старуха). V Sloveniji je obveljalo, da dedek Mraz živi pod Triglavom, slikar Maksim Gaspari pa je leta 1952 z risbami standardiziral njegovo zunanjo podobo. Obleka, ki jo nosi je slovenska, s slovenskimi vzorci na dolgem kožuhovinastem plašču ter s tradicionalno polhovko na glavi. Dedek Mraz jše danes predstavlja prijaznega starega moža, ki prihaja iz zasneženih gozdov in gora ter obdaruje otroke na Silvestrovo ali v prvih dneh novega leta. Simbolizira svetovnonazorsko nevtralnost in veselje.

Božiček – Prihod z zahoda

Božiček je v Slovenijo prišel šele v 20. stoletju, predvsem zaradi vpliva zahodne kulture in medijev. Nastal je na podlagi svetega Miklavža, vendar je v ZDA dobil novo podobo, ki jo je populariziralo oglaševanje, predvsem blagovne znamke Coca-Cola. Simpatični starec z rdečo obleko, belo brado in sankami, ki jih vlečejo severni jeleni, je v Sloveniji pridobil na priljubljenosti po drugi svetovni vojni.

Božiček je začel obdarovati na božični večer, 24. decembra, in se vse bolj povezoval z družinsko toplino, okrašeno smrečico in simboliko božičnega duha. Čeprav je bil v obdobju socialistične Jugoslavije potisnjen v ozadje, ga je z odprtjem meja po osamosvojitvi ponovno v ospredje pripeljala komercializacija praznikov.

Sožitje treh dobrih mož

Danes v Sloveniji vsi trije liki soobstajajo in se dopolnjujejo. Miklavž ohranja svojo tradicionalno in versko vlogo, zlasti v bolj religiozno usmerjenih družinah in manjših krajih. Božiček, ki je postal globalni simbol komercializiranega praznovanja, je priljubljen med otroki in je pogosto prisoten na družinskih praznovanjih. Dedek Mraz pa, čeprav v manjši meri kot nekoč, še vedno ohranja svoj prostor v vrtcih, šolah in kulturnih prireditvah.

Prav ta raznolikost je eden od posebnih čarov slovenskega prazničnega obdobja. Ob Miklavževem obdarovanju, Božičkovem božičnem večeru in Dedku Mrazu na prehodu v novo leto, Slovenci ne praznujemo le daril, temveč tudi različne plasti svoje zgodovine, kulture in vrednot. Ta praznična trojica nas opominja, kako bogata in raznolika je naša tradicija ter kako lahko različni vplivi skupaj ustvarijo čaroben praznični čas.