Prihajajoči slovenski kulturni praznik kar kliče po zgodbi, ki temeljno zaznamuje našo knjižno, kulturno in zgodovinsko dediščino. Ne nazadnje je tudi sama Ruska dača kulturni spomenik, pomnik časov, ki bi brez avtentično obnovljene lepotice preprosto izginili za zgodovinskim obzorjem.
Da bodo praznični dnevi ustvarili ravnotežje z življenjem, ki nam v tem času zna postreči z vročimi presenečenji, vam tokrat ponujamo v branje zgodbo, kako v Ruski dači odkrivamo dejstva, dokumente in pričevanja, ki povezujejo čas njenega razcveta od 1908 do 1915, ljudi in dogodke. Pogosto moramo biti pravi detektivi, da pridemo do resnice.
Naprej v preteklost – vseslovenska kulturna zgodba, ki kar vabi h kvizu. Torek, 23. marca 2021, ob 18h in četrtek, 25. junija, prav tako ob 18h na Zoom-u.
Na velikonočno nedeljo leta 1895 je Ljubljano stresel rušilni potres. Kako je ta tragedija v nekaj naslednjih letih vplivala na čudovito prenovo mesta in morebiti zasejala tudi idejo Franca Petriča, da prenovi hišo v Zg. Gameljnah v vilo neslovenskega stila – no, o tem pa pišemo v tokratni zgodbi iz Ruske dače.
Čeprav je današnji dan namenjen pošiljanju pusta za leto dni v pepel, je to vesel, še vedno šegav dan. Tako nekako zveni tudi tokratna zgodba iz Ruske dače, kjer se – prav zaradi pusta – podajamo na spolzek politični parket. Tega preprosto ne smete spregledati, pa pust gor ali dol.
Leta 2020 smo na Ruski dači kulturni praznik, Prešernov dan, proslavili z dnevom odprtih vrat. Tedaj smo samo našim tedanjim obiskovalcem pokazali prav posebno izdajo Prešernovih pesmi, prevedenih v nemščino. Letos jo virtualno predstavljamo obiskovalcem naše spletne strani, seveda z vabilom, da si jo ogledate v knjižnici Ruske dače, ko bomo spet začeli z ogledi.
Rojstni dan je prav poseben dan v letu – za vsakogar. V Ruski dači so jih od nekdaj slavili v krogu ožje in širše družine ter prijateljev. In mi nadaljujemo s to tradicijo.
Kako so praznovali rojstne dni Petričevi pred dobrimi 100 leti in razmislek o tem, kako bi ga lahko letos slavili tudi vi, pa najdete v tokratni zgodbi.
Ponosno smo v bilanco Ruske dače za leto 2020 zapisali Steletovo priznanje – najvišje priznanje Društva slovenskih konservatorjev – za celovito prenovo in vzorčno revitalizacijo Ruske dače. Kako smo se tega lotili in kakšni so rezultati, pa v tokratni zgodbi.
10. januarja bi v normalnih okoliščinah vsaj na Ruski dači, če ne tudi širše, praznovali 200-letnico Ljubljanskega kongresa.
Gre za največji politični dogodek, ki smo ga doslej gostili v Ljubljani. Njegovo zapuščino imamo še danes v Bavarskem dvoru,
Cesti dveh cesarjev, Kongresnem trgu in gostilni Pri ruskem carju. Več pa v res zanimivi zgodovinski zgodbi.
Z najlepšimi željami za leto 2021 naj vas v tokratni Zgodbi iz Ruske dače popeljemo v leto 1908.
To je bilo res pestro in dinamično leto, polno dogajanj, ki so zaznamovala zgodovino, obrnila marsikatero usodo in dodala poseben pečat številnim življenjskim potem.
