Ruska dača logo
Zgodbe

Rokselana – rdečelaska, ki je razvnela srce Sulejmana Veličastnega

Pisalo se je leto 1533 ali 1534, ko se je na otomanskem dvoru v Istanbulu zgodila veličastna slovesnost. Sulejman Veličastni (imenovan na zahodu) oziroma Sulejman Zakonodajalec (imenovan na vzhodu), se je uradno poročil s priležnico Hürem. Dvor je onemel. Že več kot dvesto let se v otomanskem imperiju ni zgodila poroka, s katero bi bila sužnja povišana v zakonsko ženo.

Kdo je bila Hürem ali kasneje imenovana Rokselana? Kako je prišla v imperij oziroma na dvor? Rodila naj bi se leta 1502 pravoslavnemu duhovniku v mestu Rohatin. Takratni deželi Ruteniji, današnji Ukrajini, ki je takrat spadala pod poljsko krono. Komaj 15-letno deklico so ugrabili krimski Tatari in jo odpeljali v krimsko mesto Kaffa (danes Feodosia), središče trgovine s sužnji, kjer je očarala Sulejmanovega prijatelja, kasneje velikega vezirja Ibrahim pašo. Ta jo je podaril Sulejmanu.

Jo je veliki vezir Ibrahim Paša podaril v znak prijateljstva? Verjetno prej, da bi si z njo zagotovil še boljše zveze na dvoru. Rusinka (Rdečelaska) pa je sultana tako očarala, da se je z njo uradno poročil in ob njem je ostala na dvoru tudi še, ko so njenim sinovom, princem, dodelili gubernije, kamor so se odselili. Bilo je sicer v navadi, da princa spremlja v gubernijo njegova mati … Tako je Sulejman spet pretrgal več stoletno tradicijo imperija.

Odmaknil se je od prve žene Mehidevran, s katero je že imel sina Mustafo. Čas in ljubezen, kadar je bildoma na dvoru  in ne na vojnem pohodu, je potem vse življenje posvečal Rokselani, s katero je imel pet otrok.

Največja želja vsake ženske na otomanskem dvoru je bila postati »valide« – sultanova mama. Saj je tako lahko zavladala celotnemu haremu. Seveda je bil Rokselani v napoto prvi Sulejmanov sin Mustafa, ki je veljal za bistrega, preudarnega, skratka, primernega za naslednjega vladarja. Odločila se je znebiti se vseh, ki so podpirali Mustafo, tako tudi Ibrahim pašo, človeka, ki ji je nekoč odprl pot na dvor. S spletkami je dosegla, da je dal sultan Ibrahima ubiti (pri čemer si je malce pomagal tudi sam, ko se je samovoljno imenoval za sultanovega namestnika). Uspelo ji je za novega velikega vezirja  »ustoličiti« Rustem pašo, ki ga je tudi poročila s svojo hčerko Mihrimah.

Nato ji je zvesti Rustem paša pomagal na poti do cilja. Po letu 1550 so se Turki napotili proti Perziji, vojski je poveljeval Rustem paša. Ta je Sulejmanu sporočil, da hoče vojska na prestol postaviti Mustafo in da se Mustafa s tem strinja. Sultan Sulejman je sina Mustafo pozval, naj se za izdajo pokesa, če jo je res zagrešil. Tako se je Mustafa znašel pred pomembno odločitvijo, ali naj gre k očetu ali ne. Oboje je bilo tvegano. Če ne gre, bo s tem priznal svojo krivdo, če gre, pa ga na poti lahko iz zasede ubijejo. Odločil se je za pot, a so ga ob vstopu v Sulejmanov šotor napadli sultanovi evnuhi, ga podrli na tla in ga zadavili s tetivo loka.

Od žalosti za (pol)bratom je umrl celo mladi grbavi Džihangir, Rokselanin in Sulejmanov najmlajši sin. Rokselani pa je bila pot do »valide« tako odprta: ostala sta samo še njena dva sinova Bajazid in Selim. Poslali so ju vsakega na en konec cesarstva in jima dodelili guberniji. Bajazid, inteligenten, spoštovan, preudaren je vladal na enem koncu imperija, veseljaški Selim pa na drugi strani. A častihlepje zavladati celotnemu imperiju je gnalo Selima v boj z bratom. S pomočjo vojske je brata porazil, brat pa se je s svojimi sinovi zatekel k perzijskemu šahu. Sulejman je zahteval sinovo izročitev, šah je popustil, predal Bajazida in njegove štiri sinove Selimu. Ta pa je dal svojega brata in vse štiri nečake zadaviti …

Pot do prestola je bila Selimu odprta. Vendar Rokselana kronanja svojega sina Selima II. ni doživela; umrla je leta 1558, Selima II. pa so po očetovi smrti kronali šele leta 1566. A to je že druga zgodba …

Bogato okrašeni dvor, ki mu je vladala rdečelasa Rokselana, buri domišljijo tudi s pomočjo odlično ohranjenih stavb, ki jih je v njenem času po njenem naročilu gradil veliki otomanski arhitekt Mimar Sinan. Harem v dvoru Topkapi je v 15. stoletju dal zgraditi že Mehmed Osvajalec, a je največji blišč doživel v času Sulejmana Veličastnega in njegove Rokselane.

Haseki Hürrem Sultan Hamamı je po naročilu Rokselane zgradil Mimar Sinan leta 1556. Dolgo žal zaprtega je turška vlada obnovila leta 2011. Danes je najbolj luksuzen turški hamam (kopališče) v Istanbulu, kjer ob odličnem tretmaju uživamo v otomanski arhitekturi 16. stoletja. »Dobrodošla, sultana« vas pozdravijo duhovi časa … Na vrtu veličastne mošeje Sulejmanije v posebni grobnici, okrašeni s keremiko iz Iznika, ob Sulejmanu počiva tudi njegova Rokselana.