Ruska dača logo
Zgodbe

Turška kava ali čaj?

Greva na kavo, boste turško, kajne?

Vam je stavek znan?

Ko se odločimo za pot v Turčijo, »deželo turške kave«, pričakujemo odlično kavo, kajne? Saj ne, da je ne bomo našli. Bomo in odlična bo. Ampak srkali jo bodo bolj turisti kot domačini …

Začnimo od začetka

Nekoč v davnih časih so se v kraljestvu Jemna pasle koze, ki ponoči niso spale. Ves čas so bile polne energije in razigrane. Pastirji so o tem obvestili menihe, ti pa so ugotovili, da zobljejo rdeča zrna čudnega grmičevja. Menih si je ta zrna prevrel  in iznašel kavo. Širila se je po arabskem svetu in hitro dosegla tudi Otomansko cesarstvo. Leta 1583 se je s potovanja po Bližnjem vzhodu vrnil nemški zdravnik Leonhard Rauwolf in opisal to novo pijačo prvič z imenom kava.

Sicer pa so kavo v Evropo prinesli beneški trgovci v 17. stoletju. Prvo kavarno so v Italiji odprli že 1654. leta. A je to opojno tekočino kritizirala cerkev, češ da gre za hudičevo pijačo. V Londonu so leta 1674 objavili Žensko peticijo proti kavi, ker da so moški po popitju nekaj skodelic kave postali jalovi. Kavarne so odpirali tudi drugod po Evropi. 1713 so na dvoru Ludvika XIV. Menda prvič kavi dodali tudi sladkor. Nizozemci so bili tisti, ki so prvi prekršili arabsko prepoved o širjenju te rastline ali zelenih semen. Leta 1616 je Pieter van den Broeck iz Jemna pretihotapil prve potaknjence. In prav Nizozemci so jih potem prenesli na Cejlon, današnjo Šrilanko, na Javo in še kam.

Kavo pa so začeli piti tudi v Angliji in Franciji. Ko so Otomani leta 1683 na konjih, otovorjeni tudi z vrečami kave, zapuščali avstrijsko ozemlje, so vreče kave odvrgli, da je bil njihov tovor lažji. Potem so tudi na Dunaju odprli prvo kavarno. Vrnimo se v Turčijo, kjer je bila kava v 15. stoletju tako pomembna, da se je žena od moža lahko celo ločila, če ji ni zagotovil dovolj kave. V haremu je bila kava obvezna ob vsakem klepetu, ob vsakem obroku, kuhalec kave je bil na dvoru pomemben in cenjen.

Ampak, prišel je konec Otomanskega imperija, prva svetovna vojna in nastop Mustafe Kemala Atatürka in z njim kmalu začetek Turške republike. Gospodarska kriza v državi. Kava je bila uvožena, draga. Prav Atatürk je uvedel v državne urade zastonj pitje čaja. Čaja?

Čaj

Seveda. Čaj je bil in je še danes lokalna rastlina. Okolica Črnega morja je prav primerna za rast živo zelenih grmičkov, ki tam bujno uspevajo, tako da je Turčija danes 6. največja pridelovalka čaja na svetu. Menda vsak Turek v enem letu popije kar za 2,5 kg čaja.

Večinoma ga postrežejo v posebnih steklenih kozarčkih v obliki tulipana. Skuhajo ga v tradicionalnih čajnikih – čajdanlikih, sestavljenih iz dveh posod: zgornje in spodnje. V spodnji, večji, vodo zavrejo, je nekaj odlijejo v zgornjo posodo, kamor dodajo tudi čaj. Čaj v zgornji posodi je zelo močan, zato mu po navadi iz spodnje prilivajo vodo. Danes Turki ob vsakem obroku, ob druženju, trgovanju oziroma barantanju, pri sklepanju poslov, ko v čajnici ali na ulici igrajo njihovo znamenito tavlo, pijejo čaj.

Torej boste v Turčiji naročili čaj

Ne elma čaj ali orta, šekerli ali sade kave, le čaj. Čaja nikar ne odklonite; z njim vam želijo pokazati le spoštovanje. Vzemite kozarček čaja, poklepetajte s trgovcem oziroma domačinom. Le kozarček primite zgoraj, da se ne opečete. Ustvarite si svoj trenutek …

Zakaj bo turški čaj postrežen v kozarčku v obliki tulipana? Od kod Turkom vendar tulipani? To pa so že druge zgodbe