Ruska dača logo

Pogosta vprašanja in odgovori

POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI

Zaključek prve polovice obnovitvenih del v vili smo opravili 10. maja, ko je bila dokončani del tudi že opremljen in pripravljen za ogled. Predstavniki četrtne skupnosti Šmarna gora so namreč predlagali, da bi letošnji dan četrtne skupnosti potekal pri Ruski dači. Predlog smo z veseljem sprejeli in sklenili tedaj narediti dan odprtih vrat. Posebej nas veseli, da so bili prav naši sokrajani prvi obiskovalci Ruske dače. Uradna otvoritev celotnega kompleksa, torej Ruske dače z urejeno okolico, pa je predvidena za september.

Ruska dača bo postala prostor za dogodke. Za majhne družbe do osem gostov v posameznih prostorih vile, pa tudi za večje na vrtu in kasneje v parku. Mogoče bo najeti posamezen prostor za poslovno srečanje, ali pa morda kosilo za dva v knjižnici Ruske dače, možnosti so raznolike, uskladiti je potrebno le kapacitete … Poleg najema bo Ruska dača organizirala tudi svoje dogodke, ki se bodo naslanjali na obdobje njenega nastanka, torej na leta pred prvo svetovno vojno. Lep primer je »Cesarska večerja«, pri kateri s pomočjo prof. Janeza Bogataja obnavljamo meni svečanega banketa, ki so ga priredili 2. decembra 1908 v Ljubljani v čast 60-letnici vladanja cesarja Franca Jožefa. Pa to ne bo samo nekoliko posebna večerja: odvila se bo tako rekoč kot gledališka predstava, za katero je scenarij napisal izvrstni Jernej Dirnbek. Gostitelj večera bo prvi lastnik Ruske dače Franc Petrič z družino. Zelo zanimiv človek! V kar nekaj člankih svojega časa je omenjen, posebej ko je nesrečno končal leta 1915, obsojen kot vohun. Kdo bo »naš« Franc Petrič, pa bo razkrito v kratkem.

Aktivni bomo na vseh ravneh komuniciranja. Trženje bo potekalo predvsem s sodobnimi elektronskimi orodji, pa tudi z oglaševanjem v bolj tradicionalnih medijih. Marketinška strategija je pripravljena in jo začnemo izvrševati tako, kot bodo posamezne storitve na razpolago.

V zadnjih dveh letih je bila Ruska dača temeljito prenovljena in verjamemo, da je pripravljena na svojih naslednjih sto let. Precej lesenih delov konstrukcije in ostrešja je bilo dotrajanih, a nič ni bilo zamenjano na pamet. Pri obnovi so strokovnjaki za restavriranje podjetja Gnom d.o.o. vsak kos lesa vzeli v roke in ocenili ali ga je mogoče obnoviti. Če ne, je bila ročno izdelana replika. Vsa fasadna obloga in konstrukcija balkonov je tako šla skozi restavratorsko delavnico. Okrog 70 % lesa je originalnega, le manjši del je moral biti zamenjan. Med sondiranji leta 2017 za izdelavo konservatorskega načrta, ki je bil osnova za obnovo, pa tudi med samimi deli se je pokazalo marsikaj o zgodovini Ruske dače. Narejena je bila tudi študija na osnovi dokumentacije iz arhivov, katastrov in zemljiške knjige. Prva hiša je bila postavljena med leti 1879 in 1882. Leta 1907 jo je kupil ljubljanski veletrgovec Franc Petrič in jo do leta 1908 preuredil v primestno rezidenco v ruskem slogu. Tedaj je bila tudi uradno, v zemljiški knjigi, prekvalificirana v vilo. Povzetek zgodovinske študije je objavljen na spletni strani www.ruska-daca.si/zgodbe/zgodbe/ruska-daca-skozi-cas/. Vila je tedaj dobila balkone, položne nadstreške, vitražna okna, nedavno odkriti tlak iz štiribarvnega teraca … Kasneje so bili med njenimi lastniki tudi Rusi, ampak nastanek dolguje gospodu Petriču.

Zunanji leseni deli Ruske dače so bili do leta 2016 že tako dotrajani, da je bila obnova nujno potrebna za preživetje tega kulturnega spomenika. Vsa zunanja obnova je bila dokončana oktobra lani. Od tedaj je vila spet v originalnih barvah, kakršne je nosila leta 1908. Tudi kritina je drugačna, kot so jo bili krajani vajeni zadnjih nekaj deset let. Na mestu rdeče opeke je sedaj prvotni eternit, kot ga lahko vidimo na starih razglednicah. Nekaj smo ga odkrili ob robu frčade, tako da smo povsem prepričani v izvirni videz Ruske dače. Sedaj potekajo še zadnja dela v notranjosti. Prenovljene bodo vse instalacije, leseni podi bodo rekonstruirani. Kar je le mogoče, pa bo restavrirano: vsa notranja vrata, tlaki iz teraca, okenski okvirji, leseni stropi … Poseben izziv so barve in poslikave v posameznih sobah, kjer skupaj s strokovnjaki Zavoda za varstvo kulturne dediščine stremimo k čim bolj izvornih odtenkih. Šablonske poslikave bodo pretežno rekonstruirane, ker so najlepše v drugi plasti iz leta 1908. V knjižnici pa bomo uspeli celo ohraniti in restavrirati originalno poslikavo.

V obnovo, restavriranje in izvedbo instalacij bo vloženih okrog 250.000 EUR. Ko bomo prišteli še ureditev okolice in opremo, bo vrednost vseh vlaganj blizu 500.000 EUR.

Vplivno območje kulturnega spomenika Ruska dača obsega dobrih 5.000 m2, od katerih ima parcela, na kateri stoji vila, le 850 m2. Večji del preostanka je del nekdanjega kompleksa tovarne Rašica, ki je sedaj v lasti DUTB. Nedavno smo dobili dovoljenje lastnika, da na svoje stroške uredimo tudi to zemljišče. Dela že potekajo, tako da bo do sedaj zanemarjena okolica vsaj očiščena in poravnana, potem pa se bomo lahko lotili krajinskega urejanja. Zakon o varovanju kulturne dediščine namreč njenim lastnikom nalaga, da morajo zanjo skrbeti skladno s svojimi zmožnostmi, Odlok o razglasitvi ruske dače za kulturni spomenik pa tudi, da imamo lastniki dolžnost rednega vzdrževanja površin neposredne okolice spomenika. Prostorski načrt (OPN) Mestne občine Ljubljana pa za to območje nalaga, da se lahko ureja samo skladno s konservatorskim načrtom za Rusko dačo. Smo na dobri poti, da bodo res na celotnem območju pretežno zelene površine, torej park.

Ruska dača ni zelo velika, skupaj ima okrog 200 m2 notranjih površin. Čeprav oddajanje za prenočevanje ni naša prioriteta, pa bo tudi to mogoče. Vendar pa bo možen le najem celotne vile, v kateri lahko prenoči do šest oseb.

Ponudba v Ruski dači se bo naslanjala na obdobje njenega nastanka, meščansko kulturo tistega časa, vse skupaj pa s pridihom ruskosti, ki daje tej vili poseben čar. To bo vidno tudi pri ponudbi jedi in pijač, seveda.

Od nakupa dalje so vsa dela na Ruski dači potekala v skladu z načeli in predpisi o zaščiti kulturnih spomenikov. Kulturno-varstvene pogoje smo pri ljubljanski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine pridobili še pred prevzemom vile v last. Pri obnovi kulturne dediščine je pomembna dobra in temeljita priprava, zato je najprej sledila izdelava konservatorskega načrta s sondiranji prav vseh zunanjih in notranjih površin vile. Na osnovi konservatorskega načrta smo poiskali primerno usposobljenega izvajalca, in ko je naš izbor potrdil še ZVKD so se dela lahko začela. Lahko rečemo, da z našo odgovorno konservatorko gospo Damjano Pediček Terseglav ter drugimi sodelavci Zavoda izjemno dobro sodelujemo. Pri obnovi so potrebna sprotna usklajevanja, praviloma tedenska, včasih celo dnevna. Tudi pri notranji opremi, ki je pripravljena na selitev v Rusko dačo, se držimo načela, naj ne bo novejša kot 100 let. Verjamemo, da bomo z rezultatom lahko vsi zadovoljni in ponosni nanj.

V pripravi je študija, ki razkriva, da je Ruska dača zgrajena v slogu, ki je v letih pred prvo svetovno vojno v srednji Evropi veljal za ruskega. To dokazuje La Dacia Russa, ki jo je dal v čast obiska ruskega carja Nikolaja II. postaviti italijanski kralj leta 1909 v parku palače Raconiggi pri Torinu. Gameljska in Torinska ruska dača imata precej podobnih elementov: vzdolžne balkone, položne nadstreške ... Za še bolj ruske dače iz tistega časa pa pravijo, da je treba iti kar – v Rusijo. Pri nas ji ni enake.

Subvencija MGRT je podeljena v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje razvoja in promocije integralnih produktov turističnega gospodarstva, za katerega je Republika Slovenija prejela tudi sredstva iz EU. Ruska dača d.o.o. je zanjo kandidirala s projektom »Razvoj inovativnega turističnega produkta Ruska dača - doživetje kulture, kulinarike in zgodovine« in v okviru 70 % subvencioniranega projekta razvijamo vsebine, ki bodo predstavljene v Ruski dači, pa razvoj celostne grafične podobe, izdelkov pod lastno blagovno znamko, spletne pojavnosti, marketinške in komunikacijske strategije, začetno trženje … Ta projekt nam med drugim omogoča sodelovanje z vrhunskimi strokovnjaki pri pripravi študij in vsebin, ki predstavljajo temelj za to, kar bo v Ruski dači predstavljeno in ponujeno. V okviru tega projekta Ruska dača sodeluje tudi z vodilnimi institucijami na področju kulture: NUK, Narodno galerijo, Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Obnovo Ruske dače, ureditev okolice in razvoj dejavnosti, ki jih projekt ne pokriva, v celoti financiramo iz lastnih sredstev.

Že sedaj imamo med projektnimi partnerji podjetja iz držav, ki so naši ciljni trgi za goste iz tujine, tudi iz Rusije. Vendar pa smo v tem času v fazi priprav na začetek delovanja Ruske dače v Zgornjih Gameljnah in bomo mrežo partnerskih podjetij širili tako, kot bodo na razpolago storitve in kapacitete Ruske dače. Je pa Ruska dača tudi del turistične ponudbe Ljubljane, in tudi tu sodelujemo s pristojnimi institucijami. Navsezadnje do nas vozi tudi mestni promet.

Ruska dača d.o.o. je vsekakor zainteresirana za lastniško zaokrožitev vplivnega območja kulturnega spomenika. Šele to nam bo omogočilo tudi ustrezno krajinsko ureditev celote. Verjamemo, da bodo z ureditvijo kar velikega območja v centru naselja pridobile tako Zgornje Gameljne, kot tudi neposredni sosedje Ruske dače.

Seveda, v vili se lahko fotografirate za vaše osebne potrebe, kot so na primer socialna omrežja. Za medijske objave pa, prosimo, če uporabite profesionalne fotografije, ki so na voljo v naši galeriji fotografij ali fotografije profesionalnih fotografov, ki so vaši uradni predstavniki medijev.

Da, ob ogledu vile je dovoljeno fotografirati tudi predmete, ki so del notranje ureditve. Fotografije lahko uporabite za vaše osebne potrebe, kot so socialna omrežja, za medijske objave pa, prosimo, uporabite profesionalne fotografije iz naše galerije fotografij ali pa fotografije uradnih medijskih fotografov, ki so dovolj profesionalne, da zadostijo kakovosti medija.