Ruska dača – kulturni spomenik o življenju slovenskega meščanstva z začetka 20. stoletja
V luči nedopustne in nesmiselne vojne agresije na Ukrajino želimo javnosti v izogib napačnemu razumevanju vloge vile Ruska dača spomniti na njen izvor in poslanstvo.
Prenos datoteke .docx: (29.37 Kb)
PredogledRuska dača – kulturni spomenik o življenju slovenskega meščanstva z začetka 20. stoletja
V luči nedopustne in nesmiselne vojne agresije na Ukrajino želimo javnosti v izogib napačnemu razumevanju vloge vile Ruska dača spomniti na njen izvor in poslanstvo.
Primestna vila v Zg. Gameljnah je od leta 2011 slovenski kulturni spomenik, zaradi svoje zunanje podobe poimenovan Ruska dača. Vilo je leta 1908 z izrazito močnim vplivom arhitekture ruskih počitniških hiš, ki jih poznamo kot dače, prenovil ljubljanski veletrgovec s pivom Franc Petrič. V dostopnih arhivih ni ohranjenega gradiva, ki bi pojasnjevalo od kod Petriču navdih. Še najbolj verjetno pa je, da se je za takšno prenovo odločil na osnovi Narodopisne – češkoslovanske razstave, ki je bila v Pragi leta 1895. Razstavo je podrobneje opisal slovenski etnolog Matija Murko, ki navaja, da so bili tam med drugim razstavljeni tudi praktični primeri arhitekture hiš slovanskega sloga, tudi ruskega. Od Petričeve prenove dalje, se je hiša imenovala Ruska dača in je bila takrat tudi vpisana v zemljiško knjigo kot vila.
Po temeljiti prenovi lastnika dr. Aleša Musarja med 2017 – 2019, ki je potekala v skladu s konservatorskim načrtom Zavoda za varovanje kulturne dediščine Republike Slovenije, vila Ruska dača predstavlja povsem novo, drugačno, zanimivo turistično in zgodovinsko lokacijo osrednje Slovenije za domače in tuje obiskovalce. Poleg vodenja skozi dinamičen zgodovinski čas zlasti 19. in zgodnjega 20. stoletja, so dodana vrednost dače pestra kulturna in kulinarična doživetja, organizacija dogodkov, najem luksuznega vozila in organizacija potovanj.
Za prenovo je bil dr. Musar s celotno ekipo nagrajen s Steletovim priznanjem, najvišjim stanovskim priznanjem slovenskih konservatorjev. Tudi Inšpektorat RS za kulturo in medije je v svoji objavi 24. februarja 2020 Rusko dačo uvrstil med tri vzorčne primere uspešne izvedbe ukrepov obnove nepremične kulturne dediščine. https://www.gov.si/teme/inspekcijski-nadzor-na-podrocju-kulture/
Če smo v Sloveniji lahko ponosni na bogato ohranjeno dediščino podeželskega življenja, celo srednjeveških gradov, pa Ruska dača ostaja precej osamljen in zato toliko bolj edinstven kulturni prostor, v katerem se da slutiti, kakšno je bilo življenje ugledne, premožnejše meščanske družine v času pred prvo svetovno vojno.
https://www.facebook.com/ruskadacaslovenija
Več informacij kamien.komunikacije@siol.net
Steletovo priznanje lastniku Ruske dače dr. Alešu Musarju
Zg. Gameljne, 7. september 2020 - Slovensko konservatorsko društvo je danes podelilo najvišje stanovsko priznanje - Steletovo priznanje - lastniku Ruske dače dr. Alešu Musarju ter ekipi strokovnjakov s konservatorko Damjano Pediček Terseglav in restavratorjem Jožefom Drešarjem za celovito prenovo in vzorčno revitalizacijo Ruske dače v Zgornjih Gameljnah 18 pri Ljubljani.
Prenos datoteke .docx: (24.79 Kb)
PredogledSteletovo priznanje lastniku Ruske dače dr. Alešu Musarju
Steletovo priznanje lastniku Ruske dače dr. Alešu Musarju
Zg. Gameljne, 7. september 2020 – Slovensko konservatorsko društvo je danes podelilo najvišje stanovsko priznanje – Steletovo priznanje – lastniku Ruske dače dr. Alešu Musarju ter ekipi strokovnjakov s konservatorko Damjano Pediček Terseglav in restavratorjem Jožefom Drešarjem za celovito prenovo in vzorčno revitalizacijo Ruske dače v Zgornjih Gameljnah 18 pri Ljubljani.
V obrazložitvi so člani komisije zapisali: »Lastnik lesene vile − dače − nedaleč od Ljubljane je s sodelovanjem s strokovnjaki za varstvo dediščine vzorno rešil večplastno problematiko zanemarjenega objekta. Zapuščina prednikov je postala navdih za nadgradnjo snovne in nesnovne dediščine. Izhodišče prenove je bila temeljita analiza stanja in zgodovine propadajočega objekta. Sledila je tenkočutna obnova, kjer je lastnik s strokovnjaki pretehtal vrednost vsakega zgodovinskega obdobja in posameznega detajla objekta. In več.
Ekipi restavratorjev pod nadzorom Jožefa Drešarja je bil izziv ohranjati vsak lesen element ali navidezno skromno poslikavo. Konservatorka Damjana Pediček Terseglav je premišljeno usmerjala, diktirala ohranjanje kakovostnih dediščinskih elementov in dosegla uravnoteženost med materialno in nesnovno dediščino. Nekdanji lastniki, posamezni elementi dediščine, tlaki, unikatni kasetirani stropovi, stilni poudarki, materiali – vsaka podrobnost je bila osveščenemu lastniku navdih za nadgradnjo in kontinuirano dopolnjevanje vsebin določenega prostora in določenega časa.
Dača je bila prerojena in dopolnjena z opremo, ki je časovno, vsebinsko in funkcionalno povezana z zgodovino kraja, objekta, oseb, ki so delale in živele v njem ali z lastnikom samim. Simbolično je nastala skrinja dediščinskih zakladov, kjer se elementi življenja prelivajo v razkošna veselja obiskovalcev s premišljenim vodenim ogledom, s spominkom ali razkošno večerjo, ki prerašča v kulinarično izjemnost in gledališko predstavo, kjer se dediščino vidi, sliši, okusi in občuti.
Sodobno, zavestno nekoliko arhaično oblikovanje novih elementov in pahljača vsebin, vse je prilagojeno žlahtni in raznoliki javni rabi objekta, ki izžareva dediščino. Podobnega primera v Sloveniji ni bilo vse od časa, ko je Rado Hribar prenavljal in z nasveti arhitekta Osolina opremljal dvorec Strmol.
Aleš Musar je uspel ohraniti kulturni spomenik, obuditi tradicijo osveščenih mecenov, podpornikov umetnostnega ustvarjanja, kakršni so bili pogosti v renesansi. Prav renesansa Ruske dače, ki bi jo večina lastnikov zamenjala z brezdušno in običajno nekakovostno stavbo anonimnega predmestja je vzorec, kakršnemu naj bi sledili drugi osveščeni lastniki skupaj s strokovnjaki in njihovim znanjem«.
Vila Ruska dača je odprta za vodene oglede vsak četrtek ob 18.00 in vsako soboto ob 11.00 in 12.00, za naročene oglede po dogovoru. Kavarna Ruska dača je odprta od ponedeljka do petka med 12. in 21. uro ter ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 21.00. Informacije o koncertih in drugih dogodkih so na voljo na https://www.ruska-daca.si/vila/poletni-veceri-na-ruski-daci/, nakup vstopnic lahko obiskovalci uredijo tudi prek e-naslova vila@ruska-daca.si ali telefonsko 068 646 148.
LinkedIn Več informacij: kamien.komunikacije@siol.net
V Ruski dači se nekaj kuha
Edinstvena kulinarična pustolovščina s štirimi šefinjami resničnostnega šova MasterChef: Tanjo Pirc, Kritino Jakopič, Kajo Balantič in Ano Potočnik, v petek, 3. julija ob 18.00 na Ruski dači.
Prenos datoteke .docx: (23.82 Kb)
PredogledV Ruski dači se nekaj kuha
Gurmanska izkušnja s štirimi šefinjami
Zg. Gameljne 19. 6. – V Ruski dači ne domujeta le zgodovina in kultura, tam je doma tudi kulinarika, njihov tretji steber delovanja. Ta javno premiero doživlja z edinstvenim gurmanskim večerom v petek, 3. julija, ob 18.00, z večerjo, ki jo pripravljajo štiri mojstrice kuhanja, tekmovalke v resničnostnem šovu MasterChef 2020. Nova znamka, ki si jo velja zapomniti, AfterChef.
Ruska dača je vila tisočerih zgodb. Lani je bila po skrbni obnovi odprta za oglede, po otvoritvi kavarne in ureditvi okolice privablja ljubitelje druženja ob popolni kavi, čaju in nebeških sladicah. Tretjega julija odpira svoja vrata tudi kulinaričnim dogodivščinam.
Tanja, Kristina, Kaja, Ana
Prvo gurmansko doživetje bo premierno kar dvakrat. Najprej za Rusko dačo kot gostitelja in organizatorja kulinaričnega dogodka, hkrati pa tudi za ekipo ustvarjalk. In ta ni od muh. Gre za štiri mojstrice kuhanja, ki jih je široka javnost lahko spoznala v letošnjem priljubljenem resničnostnem šovu MasterChef: Tanjo Pirc, Kristino Jakopič, Kajo, Balentič in Ano Potočnik. Televizijska tekma zaradi korona virusa še čaka svoj epilog, zato šefinje za veliki finale želijo ostati v vrhunski kuharski formi.
AfterChef
Podjetna strokovnjakinja za marketing in odlična kuharica Tanja Pirc je svojo prihodnost po MasterChefu, ne glede na izid tega šova, »zakoličila« z oblikovanjem svoje lastne znamke AfterChef. Ideja temelji na povezovanju odličnih mojstrov in mojstric kuhanja v ekipe, ki pripravljajo nepozabna gurmanska doživetja. Prijateljstva, zrasla v MasterChefu, so tako prvi korak dolgoročne, verjamemo uspešne, kulinarične zgodbe.
Zakaj Ruska dača?
Izbor Ruske dače za prvo lokacijo, kjer bo ekipa AfterChef dokazala svoje kuharske veščine, je bil skorajda »naravna« izbira. Ne le, da gre za novo, zelo privlačno lokacijo, bogato z različnimi vsebinami, in zgolj streljaj od središča Ljubljane, ampak ideja povezuje tudi sestri Tanjo Pirc in Natašo Pirc Musar, ki je skupaj s soprogom Alešem Musarjem solastnica Ruske dače.
Štiri šefinje – štirje hodi
Vsaka od šefinj bo 3. julija zvečer pripravila eno jed, goste pa pred tem čaka dobrodošlica »na žlico«, ki bo odraz kulinarične pestrosti večera in tudi osebnih raznolikosti ustvarjalk. Pripravile bodo gurmansko popotovanje, sestavljeno iz jedi, s katerimi so se v MasterChefu najbolj izkazale in zanje dobile največje priznanje sodnikov Bineta Volčiča, Luka Jezerška in Karima Merdjadija. Tanja bo kreatorka zelenjavne kremne juhe s poširanim jajcem, Katarina bo pripravila rižoto z mariniranimi škampi, Kaja, največja poznavalka mesa, bo poskrbela za glavno jed, jagenjčka s črno polento, baziliko in gobovo omako, Ana pa bo kulinarično doživetja zaokrožila s svojim znamenitim limoninim tartom.
Odprto za vse ljubitelje dobre hrane, toda butično
Ekipa Ruske dače in AfterChef mojstrice kuhanja vabijo na večerjo vse, ki znajo uživati v dobri hrani, ki slavijo prave, pristne domače sestavine, lokalno pridelavo in naravne vire.
Dogodek je odprt, a so zanj zaradi omejenega prostora potrebne rezervacije, ki jih gostje uredijo osebno v kavarni Ruska dača, Zg. Gameljne 18, od ponedeljka do petka med 12. in 21. uro ter ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 21.00. Rezervacijo lahko potrdijo tudi prek e-pošte vila@ruska-daca.si ali telefonsko 068 646 148.
www.ruska-daca.si
Več informacij: kamien.komunikacije@siol.net
Zvezdniško na Ruski dači
Na prvo predstavitev poletnega programa so v Ruski dači v soboto, 6. junija 2020, povabili pet zvezd glasbene in odrske scene; Jerneja Kuntnerja, Alenko Godec, Nuško Drašček, Manco Izmajlovo in Gašperja Berganta.
Prenos datoteke .docx: (118.77 Kb)
PredogledZvezdniško na Ruski dači
Zg. Gameljne, 8. 6. – Ruska dača postaja kulturno in družabno središče v čudovitem romantičnem okolju ljubljanskega primestja v Zg. Gameljnah. Obiskovalci s pogledom proti nebu ujamejo bližnjo Šmarno goro, se na obrežju zazrejo v valovanje Gameljščice, si privoščijo oddih z osvežujočo pijačo na ležalnikih njihove »plaže« ali posedijo ob odlični kavi, čaju, sladicah na kavarniški terasi.
Poleg že utečenih ogledov vile, ki po sprostitvi protikorona ukrepov spet odpira vrata vsako soboto, bodo poletno dogajanje obogatili z vrsto glasbenimi koncerti Pod zvezdami, večeri smeha Pod milim nebom, pa tudi kulinarike, predstavitvenih doživetij in še mnogo drugega.
Na prvo predstavitev poletnega programa so povabili pet zvezd glasbene in odrske scene − pet nastopajočih, ki so goste kavarne Ruska dača kar sami povabili na njihove predstave.
Premierno bo oder Ruske dače v sredo, 24. junija, ob 19.00, odprla Alenka Godec, ena najbolj spoštovanih umetnic slovenske glasbene scene. Ob spremljavi pianista Mirana Juvana in gosta na violini Gala Juvana bo na predvečer slovenskega praznika dneva državnosti očarala goste s programom najlepših slovenskih pesmi.
V soboto, 11. julija, ob 19.00, se bo obiskovalcem predstave na Ruski dači smejalo. Gledališki, televizijski in filmski igralec Jernej Kuntner bo nastopil z monokomedijo Roka tako, roka tako. V predstavi spretno preplete njegove zgodovinske vloge, kot je Pšemek Kovač iz serije Pravi biznis, Franco Mercatori iz kultne nadaljevanke Dober dan, svoje mesto bo namenil tudi nekdanjemu lastniku Ruske dače Francu Petriču.
Tudi naslednji petek, 17. julija, ob 19.00, bo za počit od smeha, saj bo oder Ruske dače zavzel eden najbolj duhovitih in kreativnih slovenskih stand-up komikov − Gašper Bergant. S svojim značilnim naglasom, s katerim se ponosno postavlja na kmetijo v domače Luče, spravi v smeh še tako zahtevne poslušalce stand-up zvrsti.
Vroč poletni večer, v soboto, 25. julija, ob 19.00, bo še bolj ogrela Nuška Drašček. Glasbena dama angelskega glasu se umetniško brez težav sprehaja od operne glasbe do šansona, jazza ali bluesa do popevk. Večer bo pester in raznolik, ne le glasovno, tudi jezikovno.
V soboto, 21. avgusta, ob 19.00, obiskovalce koncerta na Ruski dači čaka prava glasbena poslastica, Ruska noč. To je posebej oblikovan koncertni program mezzosopranistke Mance Izmajlove in violinista Benjamina Izmajlova, ki ju z Rusijo vežejo študijski časi, številni nastopi v ruskih najuglednejših umetniških institucijah, pa tudi sorodstvene vezi.
Vsi koncertni dogodki oz. gledališke predstave bodo butični − za omejeno število obiskovalcev − in na prostem. Vstopnice so na voljo v kavarni Ruske dače v Zg. Gameljnah, rezervacije pa lahko uredijo tudi po e-pošti vila@ruska-daca.si. V primeru zelo slabega vremena bodo dogodki prestavljeni na nov termin. Druge vsebine poletnega programa bodo z Ruske dače pravočasno sporočili.
Kavarna Ruska dača je odprta od ponedeljka do petka med 12. in 21. uro ter ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 21.00. Do Ruske dače vozita mestna avtobusa št. 1b (Mestni log−Gameljne) in št. 8. Zagotovljeno je brezplačno parkirišče.
Redni ogledi vile so ob sobotah ob 11.00 in ob 12.00, za najavljene skupine tudi po dogovoru.
Vse kapacitete in storitve Ruske dače, vključno z vilo, je mogoče tudi najeti za poslovne ali zasebne dogodke, kot so poslovna srečanja, kosila, večerje in tudi obletnice, poroke in druga družinska ali poslovna slavja.
www.ruska-daca.si
Več informacij: kamien.komunikacije@siol.net
Kavarna Ruska dača – romantična, kreativna, edinstvena − od 1. junija dalje
Kavarna Ruska dača – romantična, kreativna, edinstvena, s prekrasnim letnim vrtom - bo 1. junija 2020 odprla svoja vrata. Tako bo v prihodnje na posestvu Ruske dače v Zgornjih Gameljnah pri Ljubljani možno posedeti ob priljubljeni pijači in slastnih prigrizkih.
Prenos datoteke .docx: (118.00 Kb)
PredogledKavarna Ruska dača – romantična, kreativna, edinstvena − od 1. junija dalje
Zg. Gameljne pri Ljubljani, 26. maj – Primestna vila, zaradi svoje podobe imenovana Ruska dača, je neslovenski tip hiše, edinstven v našem prostoru in zato razglašena za kulturni spomenik. Po nekajletni popolni, skrbni zunanji ter notranji prenovi, pri kateri so ohranili pristno podobo hiše iz leta 1908, ko jo je takratni lastnik Franc Petrič obnovil v slogu ruskih počitniških hiš, bo 1. junija na posestvu Ruske dače v Zg. Gameljnah svoja vrata odprla tudi kavarna.
Tako bo v prihodnje na posestvu Ruske dače možno tudi posedeti ob priljubljeni pijači in slastnih prigrizkih. V hitro drveči čas prinaša kavarnica Ruska dača vse najlepše iz obdobja meščanskega razcveta Ljubljane z začetka 20. stoletja. Skupaj s čudovito opremljeno vilo odpira številne domače ter tudi mednarodne zgodbe tega obdobja, prepleta zgodovinske dogodke in ljudi, ki so jim dali svoj pečat. Poleg bogastva, ki ga kavarni z vilo daje duh časa, pa na letnem vrtu ponuja čudovit razgled na Šmarno goro, zagotavlja pomirjujoče, sproščujoče okolje, stran od mestnega vrveža in je lahko zatočišče za počitek ter popoln užitek na rekreativni poti kolesarjenja, na izletu, pohodu ali teku ob načrtovanem ali naključnem obisku.
V ekipi Ruske dače so poskrbeli, da bodo gostje navdušeni tudi s ponudbo najboljše kave Illy v njenih številnih različicah, čajev najstarejše čajne hiše v Evropi Dammann Fréres, katere začetki segajo v leto 1692, sladic našega velemojstra slaščičarstva Karima Merdjadija iz Atelieja Karim in drugih priboljškov, ki poleg duše razveseljujejo tudi telo. V kavarniškem paviljonu je prostora za 30 oseb, na dveh vrtnih terasah pa še za okoli 60, v povsem varnih razmerah, ki upoštevajo aktualne zdravstvene ukrepe.
Delovanje kavarne bodo v prihodnje dopolnili s številnimi kulturnimi, umetniškimi in aktualnimi pogovornimi vsebinami. Še posebej živahno bo v poletnem času. Obiskovalci bodo lahko prisluhnili glasbenim večerom, zabavnim predstavam standup komedije in drugim sproščujočim kulturnim doživetjem. Program prvih prireditev, ki bodo na prostem že konec junija, bo objavljen v kratkem.
Vse kapacitete in storitve Ruske dače, vključno z vilo, je mogoče tudi najeti za poslovne ali zasebne dogodke, kot so poslovna srečanja, kosila, večerje in tudi obletnice, poroke in druga družinska ali poslovna slavja.
Kavarna Ruska dača bo od 1. junija 2020 dalje odprta vsak dan, od ponedeljka do petka, med 12. in 21. uro, ter ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 21.00. Do Ruske dače vozita mestna avtobusa št. 1b (Mestni log-Gameljne) in št. 8. Zagotovljeno je brezplačno parkirišče za približno 30 vozil.
Redni ogledi vile bodo, ko bodo omejitve to dopuščale, še naprej načrtovani ob sobotah ob 11.00 in ob 12.00, za najavljene skupine pa po dogovoru.
Več informacij: kamien.komunikacije@siol.net
Ruska dača med najboljšimi primeri ohranitve kulturnih spomenikov
Kulturni spomenik Ruska dača v Zgornjih Gameljnah pri Ljubljani je bil uvrščen med najboljše primere uspešne izvedbe ukrepov za ohranjanje kulturnih spomenikov v Sloveniji.
Prenos datoteke .docx: (736.39 Kb)
PredogledRuska dača med najboljšimi primeri ohranitve kulturnih spomenikov
Ruska dača uvrščena med najboljše primere uspešne izvedbe ukrepov za ohranjanje kulturnih spomenikov v Sloveniji
Ko je bila Ruska dača pred dobrimi tremi leti kupljena na dražbi, je novi lastnik od prejšnjega podedoval tudi odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za kulturo in medije. Ta opravlja nadzor nad slovensko kulturno dediščino ter skozi več vidikov in po različnih kriterijih preverja ali se ustrezno ravna med drugim tudi z nepremičnimi kulturnimi spomeniki, kot je tudi Ruska dača. V tej odločbi je bilo ugotovljeno, da je prejšnji lastnik Rusko dačo puščal v zelo slabem stanju. Z inšpekcijsko odločbo so bili tedanjemu lastniku naloženi ukrepi izvedbe nujnih vzdrževalnih del, ki pa se jih je lotil šele zdajšnji lastnik.
Obnova zunanjosti, notranjščine in vseh potrebnih instalacij je trajala skoraj dve leti. Danes je vila Ruska dača obnovljena, ohranjena in odprta za javnosti, tako za oglede kot tudi za najem, za organizacijo zasebnih in poslovnih dogodkov v pristni podobi iz leta 1908. Takratni lastnik Franc Petrič, ljubljanski trgovec, pivovarski zastopnik in veleposestnik, ji je vdihnil svetovljanstvo, družabni razcvet in svojstven arhitekturni pečat.
Inšpektorat RS za kulturo in medije je v svoji objavi 24. februarja 2020 Rusko dačo uvrstil med tri vzorčne primere uspešne izvedbe ukrepov obnove nepremične kulturne dediščine. https://www.gov.si/teme/inspekcijski-nadzor-na-podrocju-kulture/ V obrazložitvi so zapisali: »Ruska dača je neslovenski tip hiše, edinstven v našem prostoru, ki je bil zato razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena. Ta kulturni spomenik je tipična ruska dača, izdelana pretežno iz lesa, ki je bila pred ukrepanjem nekaj desetletij opuščena. Na podlagi obvestila, da je ta kulturni spomenik ogrožen, smo nemudoma uvedli inšpekcijski postopek, usmerjen k ukrepom za sanacijo objekta kulturnega spomenika. Stanje je bilo namreč zelo slabo: streha je bila uničena, veliko lesenih delov je bilo polomljenih ali pa so manjkali. Balkon, nameščen po celotnem obodu prvega nadstropja stavbe, je bil popolnoma dotrajan in obstajalo je tveganje, da se bo samo zrušil. Stavba je bila poškodovana tudi zaradi zatekanja sanitarne vode med etažami v notranjosti objekta. Z inšpekcijsko odločbo so bili lastniku naloženi ukrepi izvedbe nujnih vzdrževalnih del. Prvotni lastnik je kmalu po naložitvi ukrepov objekt prodal, novi lastnik pa je kulturni spomenik popolnoma obnovil in ga v celoti oživil. Kulturni spomenik ruska dača v Zgornjih Gameljnah je danes popolnoma obnovljen in delno odprt za javnost«.
Ruska dača je danes torej imenitna primestna vila, v kateri si podajata roke zgodovina in sedanjost; je prostor, kjer tkejo vezi kultura, kulinarika in zgodovina; je prostor za oglede, kot tudi za raznovrstna poslovna in zasebna srečanja.
V času obnove je ekipa Ruske dače raziskala tudi njena zgodovinska dejstva, jih skupaj z vsemi detajli notranje opreme, bogastvom slik, knjig in drugih elementov povezala v zgodbe, ki ji dajejo dušo in verodostojnost slogana »hiša tisočerih zgodb«. Več informacij: kamien.komunikacije@siol.net
Dan žena v vili Ruska dača v družbi Katarine Velike
V Ruski dači v Zg. Gameljnah bodo 8. marec, dan žena, praznovali že dan prej, v soboto, 7. marca. Tudi tokrat so pripravili prav posebno zgodbo iz knjižnice Ruske dače. Francoska izdaja knjige Katarine Velike Navodila iz leta 1769 in originalno pismo ljubimcu Potemkinu.
Prenos datoteke .docx: (118.31 Kb)
PredogledDan žena v vili Ruska dača v družbi Katarine Velike
Francoska izdaja knjige Katarine Velike Navodila iz leta 1769 in originalno pismo ljubimcu Potemkinu
V Ruski dači v Zg. Gameljnah bodo 8. marec, dan žena, praznovali že dan prej, v soboto, 7. marca. Tudi tokrat so pripravili prav posebno zgodbo iz knjižnice Ruske dače. V bogati zbirki imajo namreč novo pridobitev, ki jo želijo ob letošnjem prazniku žena predstaviti. Povezana je z veliko in vplivno žensko ruske zgodovine, carico Katarino Veliko. Katarina je bila nemška princesa, poročena z ruskim prestolonaslednikom, ki je kratek čas carjeval kot Peter III. – dokler ga ni ravno Katarina odstavila z državnim udarom. Bila je izjemno načitana ženska, ki se je takoj po prihodu v Rusijo naučila ruskega jezika. Ustanovila je Rusko nacionalno knjižnico, saj je bila s knjigami tesno povezana. Tudi začetek njene vladavine je obeležila knjiga. Pod vplivom francoskih razsvetljenskih filozofov, s katerimi si je dopisovala, se je odločila reformirati celotno zakonodajo. Ustanovila je zakonodajno komisijo, za katero je sama napisala natančna navodila za delo. Zanimivo je jezikovno popotovanje te knjige, ki je naslovljena kar Navodila (rus. Nakaz). Katarina je rokopis pisala v francoščini. Knjiga je bila izdana najprej v ruščini in nemščini. Sledil je prevod v francoščino, za katerega pa niso uporabili njenega rokopisa, temveč nemški tekst. Francosko izdajo iz leta 1769, ki je bila v Franciji prepovedana kot preveč liberalna, imajo v knjižnici Ruske dače in jo pokažejo obiskovalcem. Sobotno presenečenje za goste in še posebej gostje Ruske dače je precej nenavadno. Katarina Velika je slavna zaradi marsičesa. Razsvetljena reformatorka, spodbujevalka znanosti in umetnosti, pod njeno vladavino je Rusijo razširila proti jugu do Črnega morja in Kavkaza. Njeno slavo kazijo očitki o številnih ljubimcih. Med najbolj znanimi sta dva Grigorija: Orlov, ki ji je pomagal na prestol, in Potemkin (rus. Potjomkin), ki je vodil vojske na jug, do osvojitve Krimskega polotoka. Potemkina večina pozna po potemkinovih vaseh, lažnemu olepšanju realnosti. Do zgodbe teh vasi je prišlo po osvojitvi Krima, ko je organiziral obisk carice, dvora in gostov na novo osvojena ozemlja na jugu. Želel je, da dobijo dober vtis o pokrajini, ki je bila v resnici precej redko naseljena. Na Črnem morju je dal sezidati trdnjave in pristanišče Herson je postalo sedež novozgrajene črnomorske flote. Obiskovalcem Ruske dače bodo v soboto, 7. marca, prvič predstavili originalno pismo z lastnoročnim podpisom carice Katarine Velike, ki ga je leta 1790 poslala Potemkinu prav v zvezi s pristaniščem Herson. Vilo bodo 7. marca odprli ob 10. uri ter z ogledi nadaljevali ob 11., 12. in 13 uri. Obiskovalke so še posebej vabljene, saj bo zanje veljala znižana vstopnina, čaka jih tudi darilce Ruske dače. Priporočajo predhodne prijave na spletni strani ruska-daca.si.Kulturni praznik v vili Ruska dača – poučno in zelo drugače
V Ruski dači v Zg. Gameljnah bodo 8. februar, kulturni praznik, praznovali z dnevom odprtih vrat in brezplačnimi ogledi. Pripravili so posebno zgodbo iz knjižnice Ruske dače, ki obiskovalce okrog nekaj zelo zanimivih, poučnih ovinkov pripelje prav do našega velikega pesnika Franceta Prešerna.
Prenos datoteke .docx: (119.91 Kb)
PredogledKulturni praznik v vili Ruska dača – poučno in zelo drugače
V Ruski dači v Zg. Gameljnah bodo 8. februar, kulturni praznik, praznovali z dnevom odprtih vrat in brezplačnimi ogledi. Pripravili so posebno zgodbo iz knjižnice Ruske dače, ki obiskovalce okrog nekaj zelo zanimivih, poučnih ovinkov pripelje prav do našega velikega pesnika Franceta Prešerna. Začeli bodo s portretom pesnika Nikolasa Lenaua, ki visi v knjižnici Ruske dače. Lenau je bil Prešernov sodobnik, le dve leti mlajši od njega. Rojen je bil v madžarskem delu monarhije, pesnil pa je v nemščini. Že za časa življenja so ga slavili kot velikega pesnika, danes ga štejejo za prvega pesnika avstrijske romantike. Ko se je leta 1831 selil v Stuttgart, je očitno potoval skozi Slovenijo, saj je njegov portret naslikal Matevž Langus, izvrstni slovenski portretist 19. stoletja. A ta portret ni edina povezava Lenaua s Slovenijo. Ko je Lenau le leto za Prešernom umrl, je svoje rokopise zapustil grofu Antonu Aleksandru Auerspergu iz rodbine turjaških. Ta jih je kmalu izdal kot zbrana dela. A tudi sam grof Auersperg je bil priznan pesnik, ki je pesmi v nemškem jeziku objavljal pod psevdonimom Anastasius Grün. Obisovalci Ruske dače bodo v knjižnici videli prvo izdajo njegovih pesmi iz leta 1837. Anastasius Grün, grof Auersperg je bil Prešernov prijatelj. Prešeren je prepesnil njegovo pesem Venezianer Trias in jo ironično poimenoval Tri želje Anastazija Zelenca. Pač, Grün, Zelenec. V knjižnici Auerspergovega gradu Šrajbarski Turn sta skupaj odkrivala Valvasorjevo Slavo vojvodine Kranjske, kjer je Prešeren našel zgodbo in navdih za Povodnega moža, Auersperg pa za pesnitev Strombraut, Rečna nevesta. Pa se nista ukvarjala le z resnimi zadevami. Prešeren je bil nekoč tri tedne na obisku pri Andreju Smoletu v dvorcu Prežek na Gorjancih. Šampanjec je tekel v potokih, ko se jima je pridružil še grof Auersperg, pa so hrupne zabave trajale do jutra. Janez Trdina je zapisal takole: »Takih norcev grad še ni videl. Na srečo je gospod grof ostal le tri dni«. Dva pesnika iz Slovenije, en je pisal v slovenskem, drugi v nemškem jeziku, pa sta bila dobra prijatelja. Grof Auersperg se je po Prešernovi smrti poklonil našemu velikemu pesniku tako, da je za njegov nekrolog vzel verze iz Prešernove pesmi Pevcu in jih prepesnil v nemščino. Obiskovalcem bodo ta dan pokazali še eno, prav posebno izdajo Prešernovih pesmi, ki jih je izbrala in v nemščino prepesnila Lili Novy. Knjiga je izšla v le 200 izvodih leta 1936. Ta iz Ruske dače ima številko 118. Dodano vrednost ji daje izvrsten portret Prešerna, grafika Božidarja Jakca, odtisnjena za vsako knjigo posebej. Za podrobnosti teh zgodb bo treba na ogled Ruske dače. Načrtujejo jih ob 10., 11., 12. in 13. uri, potrebne pa so prijave na www.ruska-daca.si, kjer so termini že precej zasedeni. V kulturni utrip bodo tokrat prvič vključili tudi njihov paviljon.
Ruska dača krepi blagovno znamko z butičnim razlikovanjem
Ruska dača krepi blagovno znamko z butičnim razlikovanjem. Danes, 03. septembra 2019, so ustvarjalci znamke predstavili prva dva izdelka njihove kulinarične linije, ki utrjujeta butično naravnanost Ruske dače. Gre za vrhunska izdelka, oba pa sta v svoji kategoriji sploh prva, ki nosita slovensko blagovno znamko. Kaviar in šampanjec.
Prenos datoteke .docx: (119.57 Kb)
PredogledRuska dača krepi blagovno znamko z butičnim razlikovanjem
Ruska dača krepi blagovno znamko z butičnim razlikovanjem Zg. Gameljne, 3. september - Čudovito obnovljena primestna vila Ruska dača, ki je kulturni spomenik, je sama po sebi močna, izjemno zanimiva zgodba. Zaradi arhitekturne posebnosti vile je mogoče najbolj nevsakdanji, a hkrati po svoji notranjosti in opremi verjetno najbolj pristen, ohranjen simbol slovenskega meščanskega življenja z začetka 20. stoletja. Gradnja blagovne znamke Ruska dača že v svoji strateški zasnovi vključuje edinstvene, butične storitve, kot je možnost najema limuzine Rolls Royce ali potovanja v manjših skupinah v kraje, ki navdihujejo ljubitelje drugačnosti in tudi najem vile za nočitve je namenjen le enemu najemniku za največ šest oseb. Danes so ustvarjalci znamke predstavili prva dva izdelka njihove kulinarične linije, ki utrjujeta butično naravnanost Ruske dače. Gre za vrhunska izdelka, oba pa sta v svoji kategoriji sploh prva, ki nosita slovensko blagovno znamko. Kaviar in šampanjec. Pravi kaviar Ruska dača Ob omembi ruske kuhinje in njenih posebnosti je ena prvih jedi, ki pride na misel, kaviar. Verjetno zato, ker je v 19. stoletju kaviar našel pot na mize premožnih Evropejcev prav iz Rusije, četudi so to specialiteto poznali že stari Grki in Rimljani. Pravi kaviar - tisti, ki se tudi uradno sme tako imenovati - pridobivajo iz rib družine jesetrov. V Ruski dači so za kulinarično doživetje izbrali kaviar ruskega jesetra (Acipenser gueldenstaedtii), ki velja za najbolj tradicionalnega med vrhunskimi kaviarji in med poznavalci za enega najbolj cenjenih. Je pravi in prvi kaviar slovenske blagovne znamke. Za Rusko dačo ga pripravlja priznani italijanski proizvajalec Caviar Giaveri. Kaviar je najbolje jesti na opečenem kruhu z maslom. Po ruski tradiciji pa so podlaga za kaviar topli blini (блины), majhne debele palačinke. Nanje gre nekaj crème fraîche, nato pa dobro ohlajen kaviar. Kaviar Ruska dača se v ustih skoraj raztopi in obstaja pravi obred, kako ga pravilno postaviti na mizo. Čeprav je zaradi nasoljenosti precej obstojna jed, pa okus hitro pokvari kontakt s kovino. Zato obstajajo prav posebne žličke za kaviar, ki so narejene iz lesa, kosti, v najbolj luksuzni izvedbi pa iz biserne matice. Da ima kaviar na mizi pravo temperaturo, mora gostitelj imeti prav posebne posode. Pokrito, stekleno ali porcelansko posodo s kaviarjem obdaja še zunanja, v kateri je led. Dodati je potrebno le še biserovinasto žličko in kozarec šampanjca, pa je carska pojedina pripravljena. Šampanjec Ruska dača - Vilmart & Cie Grand Cellier Šampanjec je najboljše in najslavnejše peneče vino na svetu. Prihaja iz Šampanje, najbolj prepoznavne vinorodne pokrajine na svetu za peneča vina. Samo peneča vina iz te francoske regije, ki so pripravljena zgolj in samo na tradicionalni, šampanjski način, se lahko imenujejo šampanjec. Pravi šampanjec je dovoljeno piti ves dan – od sedmih zjutraj do enih ponoči. To je privilegij najbolj ugledne pijače na svetu. Po pravem šampanjcu, pridelanem po šampanjski metodi z edinstvenim sortnim sestavom, iz modrega pinota, pinota meunier in chardonnayja, tudi ni glavobolov. Chardonnay poskrbi za fineso, modri pinot za strukturo, pinot meunier, za sadnost. Grozdje mora biti potrgano ročno. Šampanjec Ruska dača prihaja iz odličnih vinogradov z oznako premier cru – prva lega - hiše Vilmart & Cie, s pobočij vasi Rilly la Montagne v Šampanji. V hiši Vilmart & Cie, ki sodi med tiste s prestižnim statusom Récoltant Manipulant, šampanjec pridelujejo že od leta 1890, ko so bili zasebni pridelovalci precej bolj redki, kot so danes. Laurent Champs, sedanji lastnik, predstavlja že peto generacijo. V enciklopediji World of Champagne and Sparkling Wines je avtor Tom Stevenson, svetovna avtoriteta za šampanjce, hiši Vilmart & Cie dodelil 90 točko od 100 in jih označil kot dobro vrednost, v enciklopediji pa jim je namenil celo stran. Hrvaški je, na primer, namenil odstavek, Sloveniji pa štiri strani. Hiša nosi certifikat trajnostne pridelave. Šampanjec Ruska dača Vilmart & Cie Grand Cellier je prva lastna blagovna znamka šampanjca v Sloveniji. K izboru so povabili poznavalca Roberta Gorjaka in se osredotočili na smer, ki najbolj odraža odličnost in prefinjen karakter Ruske dače. Med več vzorci so izbrali tistega, ki je ponudil odlično kakovost, najboljše ujemanje s kaviarjem, primerno ceno in njemu lastno osebnost. Šampanjec Ruska dača Vilmart & Cie Grand Cellier, ponudi vse to. Osnovno vino trenutne polnitve predstavlja letnik 2015, v zvrsti je tudi nekaj vin iz tako imenovane rezerve iz letnikov 2013 in 2014. Vino Grand Cellier avtorji opisujejo kot »drzna eleganca«. Šampanjec Ruska dača navduši s polnim telesom in izjemno barvo, skupaj s kaviarjem Ruske dače pa ustvarita edinstveno harmonijo okusa. Za uživanje z vsemi čutili. Za naročila in vse morebitne dodatne informacije o izdelkih blagovne znamke Ruska dača je kupcem na voljo e-naslov butik@ruska-dača.si. www.ruska-daca.si FB Ruska dača Več informacij kamien.komunikacije@siol.net
Ruska dača – zgodba o življenju slovenskega meščanstva z začetka 20. stoletja živi naprej
Zg. Gameljne pri Ljubljani, 4. junij – Primestna vila, zaradi svoje podobe imenovana Ruska dača, je kulturni spomenik lokalnega pomena. Po skoraj dveletni prenovi danes predstavlja povsem novo, drugačno, zanimivo turistično in zgodovinsko lokacijo za domače in tuje obiskovalce. Njena dodana vrednost bodo tudi kulturna in kulinarična doživetja, organizacija dogodkov po naročilu, najem luksuznih vozil in organizacija potovanj.
PredogledRuska dača – zgodba o življenju slovenskega meščanstva z začetka 20. stoletja živi naprej
Zg. Gameljne pri Ljubljani, 4. junij – Primestna vila, zaradi svoje podobe imenovana Ruska dača, je kulturni spomenik lokalnega pomena. Po skoraj dveletni prenovi danes predstavlja povsem novo, drugačno, zanimivo turistično in zgodovinsko lokacijo za domače in tuje obiskovalce. Njena dodana vrednost bodo tudi kulturna in kulinarična doživetja, organizacija dogodkov po naročilu, najem luksuznih vozil in organizacija potovanj. Slovenija je od danes dalje tudi uradno bogatejša za še eno, vendar povsem edinstveno kulturno in turistično pridobitev, ki bogati umetniško, kulinarično in doživljajsko izkušnjo osrednje Slovenije. Vila Ruska dača, ki je vrsto let žalostno propadala pred očmi krajanov Zg. Gameljn pri Ljubljani, je navzven popolnoma prenovljena, v notranjosti pa po zaključku še zadnjih del, že pripravljena in opremljena na prve oglede, ki bodo možni od druge polovice junija dalje.
