V zgodbah iz Ruske dače se bomo tokrat dotaknili prav posebnega kosa opreme. Tako je majhen, da bi mu lahko pripisali nepomembnost, pa vendar se zaradi praktičnosti najde skoraj v vsakem domu. Tokratna zvezda zgodbe je – pručka!
Septembra 2020 je bilo o Ruski dači napisano takole: »Zapuščina prednikov je postala navdih za nadgradnjo snovne in nesnovne dediščine. Dača je bila prerojena in dopolnjena z opremo, ki je časovno, vsebinsko in funkcionalno povezana z zgodovino kraja, objekta, oseb, ki so delale in živele v njem ali z lastnikom samim. Simbolično je nastala skrinja dediščinskih zakladov, kjer se elementi življenja prelivajo v razkošna veselja obiskovalcev s premišljenim vodenim ogledom, s spominkom ali razkošno večerjo, ki prerašča v kulinarično izjemnost in gledališko predstavo, kjer se dediščino vidi, sliši, okusi in občuti.«
To je del obrazložitve ob podelitvi Steletovega priznanja, najvišjega slovenskega priznanja konservatorske stroke, ki ga je za celovito prenovo Ruske dače prejel lastnik dr. Aleš Musar. Veliko iztočnic je naštetih v tem zapisu, a tista o opremi kar kliče po zgodbi.
Vsak kos pohištva v Ruski dači izvira iz let pred prvo svetovno vojno. Zanimiva je zgodba o pručki. O skromni pručki. To je tista mala, nizka, tradicionalno lesena klopca, podobna stolu, ki služi številnim namenom. Kdo si je na svetu izmislil pručko, ni jasno. Čeprav ima več izvornih imen, pa večina njih spominja na eno samo, očitno najbolj osnovno nalogo pručke. Počivalo za noge.
V slovenščini najdemo naslednje izraze za pručko: podnožek, podnožnik, podnožka, pručica, pruka, prukica. Nemci ji pravijo fuβbank, kar bi lahko prevedli kot počivalnik za noge. Avstrijci so jo poimenovali stöckhen, kar v resnici pomeni mala palica. Angleži pa položijo svoje utrujene noge na footstool oziroma, kadar gre za čisto pravi tapeciran počivalnik, na footrest. V Rusiji pručki pravijo skameječka (скамеечка), mala klopca.
Na pručko lahko tudi stopimo, da kaj dosežemo. Sedenje, opora za noge, za vzpenjanje, podstavek za rože, … zelo univerzalen kos domače opreme. Zato velja pručka za pogost, celo nepogrešljiv predmet v vsaki družini. Tudi pri Petričevih na Ruski dači so leta 1908 zagotovo imeli kakšno pručko. Morebiti so jih imeli celo več, saj sta imela Franc in Marija kar štiri otroke in pručka jim je nedvomno prišla prav pri igri, pa tudi mami Mariji, ko je morala v kuhinji seči visoko do vrha kredence do pravega »protvana«. Na Ruski dači pa smo našli za pručke še eno nalogo, ki izvira iz stare vraže, da se damske torbice ali denarnice ne sme odložiti na tla. Ker potem denar odteka iz nje, pravijo. Počivalnik za torbice, torej.
»Je to ruska vraža«, se boste vprašali? Težko reči, od kod izvira. V Turčiji boste hitro opozorjeni, če boste torbo pustili na tleh. V Braziliji so prepričani, da denarnica na tleh pomeni hiter bankrot. Kitajci imajo pregovor »Denarnica na tleh – denar skozi vrata«. V Rusiji pa skladno s to vražo v vsaki boljši restavraciji poskrbijo, da imajo dame kam odložiti torbice.
Temu so torej namenjene pručke na Ruski dači, hkrati pa je pručka lahko tudi okrasni, umetniški predmet. Imamo pravo umetniško zbirko pručk, ki jim je podobo vdahnila ruska umetnica Olga Gluhova. Vsaka je drugačna, z ročno ustvarjenimi likovnimi motivi, s tipičnimi tradicionalnimi ruskimi vzorci, različnimi barvnimi kombinacijami in slikovitimi podobami.
Praktično, uporabno in ob tem še za okras. Da o pručkah ne bomo le pisali, vas vabimo, da si našo zbirko ogledate in si s pravo rusko pručko, ročnim, umetniškim delom opremite tudi vaš dom. Lahko jo podarite prijateljem, sorodnikom, sodelavcem za darilo. Vedno bo vam in obdarovancem prišla prav.
Za naročilo nam pišite na vila@ruska-daca.si.
Ko pa bo konec korona omejitev, vas vabimo na razstavo pručk v kavarno Ruska dača v Zgornje Gameljne. Že danes dobrodošli!