Prihajajoči slovenski kulturni praznik kar kliče po zgodbi, ki temeljno zaznamuje našo knjižno, kulturno in zgodovinsko dediščino. Ne nazadnje je tudi sama Ruska dača kulturni spomenik, pomnik časov, ki bi brez avtentično obnovljene lepotice preprosto izginili za zgodovinskim obzorjem.
Kar nekajkrat smo v naših zgodbah iz Ruske dače omenili, da v knjižnici Ruske dače hranimo prave knjižne zaklade. Tam je ob posebnih priložnostih dovoljeno z rokavicami na rokah prelistati vznemirljivo čtivo. Med njimi pa kraljuje izvirnik Slave vojvodine Kranjske in tudi njena druga izdaja. Gre za nepreseženo znanstveno delo o naših krajih iz tistih časov.
Valvasor – Evropejec po duhu in izobrazbi in Kranjec po domovinstvu
Avtor, baron, Janez Vajkard Valvasor, nemško Johann Weichard Valvasor, Freiherr zu Galleneck und Neuforff, Herr zu Wagensperg und Liechtenberg, je bil plemič iz Kranjske plemiške rodbine Valvasoriev, ki izvirajo iz pokrajine Bergamo v severni Italiji. Rodil se leta 1641 v Ljubljani, po šolanju pri jezuitih pa je svoje znanje in izkušnje 14 let nabiral na vojaških potovanjih in je veljal za šolanega vojaka. Bil je lastnik mogočne knjižnice, ki je vsebovala vsa pomembna znanstvena dela tistega časa. Bil je avtor, zbiratelj in tiskar. Pravi bibliofil. Strastno je raziskoval Cerkniško jezero, bil pa je tudi izumitelj ulivanja tanjših bronastih kipov v enem kosu ter prvi arhitekt načrta za predor pod Ljubeljem.
Leta 1687 je Valvasor postal član Kraljeve družbe iz Londona, ki med svoje člane prišteva Charlesa Darwina, Isaaca Newtona, Alberta Einsteina in številne nobelovce. Valvasor je svojo dobo presegel prav z ambicioznim opisom dela naše dežele, kjer se v največji meri odraža njegovo široko polihistorsko in naravoslovno znanje. Nedvomno je bil znanstvenik svetovnega formata in genij svoje dobe. »Prištevamo ga lahko med najznamenitejše in najvrednejše može, ki so živeli in delali na slovenski zemlji«, je o njem zapisal zgodovinar in bibliotekar Branko Reisp.
O Slavi vojvodine Kranjske
Slava vojvodine Kranjske, v izvirniku Die Ehre dess Hertzogthums Crain, je enciklopedično, polihistorsko delo, ki ga je Valvasor napisal v nemškem jeziku, izdano leta 1689 v Nürnbergu. Velja za njegovo največje delo in še danes za eno najpomembnejših znanstvenih del o Kranjski, Valvasorjevi domovini, današnjem delu osrednje Slovenije. Gre za plemenito delo, zbrano v knjigah, danes starih prek 330 let.
Celotno delo zajema 4 zvezke/knjige, ki so razdeljeni na 15 knjig/poglavij; skupaj ima delo 3.532 strani, 24 prilog in 528 bakrorezov. Valvasor je predstavil Kranjsko s pomočjo več ved, zgodovine, geografije, topografije, medicine, etnologije, biologije, geologije,… Dotaknil se je zgodovine kranjskega naroda, topografije, prava, vere in vraž, mitologije, jezika, zanimivosti iz znanstvenega sveta… Vse to je Valvasor povezal v izjemno obsežen zapis, ki pa je hkrati ena sama hvala deželi Kranjski, njenim posebnostim in lepoti. V času, ko so tovrstne izdaje imele vse velike evropske države, je njim ob bok postavil tudi Kranjsko.
Tako obsežno, polihistorsko delo je zahtevalo pomočnike – soavtorje. Med njimi je bil verjetno najbolj angažiran Erazem Francisci, ki v prvi knjigi razpravlja med drugim tudi o imenih narodov, ki so bivali na Kranjskem. Francisci je Valvasorjeve sestavke tudi uredil in oblikoval, dodal je razna pojasnila in pripombe, ob tem pa je poleg prve knjige sestavil tudi peto knjigo.
Pri pisanju je sodelovalo tudi osem pesnikov, med njimi je bila tudi ženska avtorica – baronica Katarina Regina von Greiffenberg-Seisenegg. Ostali avtorji pesmi so še: Pavel Ritter-Vitezović, Janez Ludvik Prasch, Janez Gregor Dolničar (Thalnitscher), Janez Krstnik Petermann, Krištof Wegleiter in Janez Gabrijel Majer.
Slava vojvodine Kranjske je okrašena s podobami in zemljevidi, ki so jih kot risarji prispevali poleg Valvasorja še: Janez Koch, Peter in Ivan Werex, Boener in Matija Greischer. Bakrorezci so bili Andrej Trost, Peter Mungersdorf, Pavao Vitezović-Ritter in Atzelt, nekatere podobe pa so anonimne.
Celotno izvirno delo Slava vojvodine Kranjske ne vsebuje skupnega stvarnega kazala. Tega je Oskar Gratzy-Wardengg naknadno napisal k vsem štirim knjigam, ki je izšlo leta 1901 in vsebuje kar 112 strani. V izvirniku »Repertorium zu J. W. Freiherrn von Valvasors »Die Ehre des Herzogthums Krain« (1689)«.
Zaradi velikih stroškov pri tisku te knjige je bil Valvasor celo prisiljen prodati grad Bogenšperk, kjer je bival in tudi rojstno hišo v Ljubljani, nakar se je preselil v Krško. Tam je v roku enega leta po izdaji, novembra 1693 tudi umrl.
Slovenski kulturni praznik
Slava vojvodine Kranjske je izjemnega pomena za slovenstvo, ker gre za najobsežnejše in najbolj temeljito delo o naših krajih in naših prednikih. In ne le to. Tudi v svetovnem merilu to delo sodi med najboljša znanstvena dela iz tega obdobja. Ker gre za zanesljiv vir podatkov o naravi, ljudeh, običajih, družbeni ureditvi in kulturi. Gre za temeljno delo za vse, ki jih zanima zgodovina, geografija in etnologija in predstavlja bogato zakladnico znanja, podatkov in zanimivosti za vsako slovensko družino. Posebnega pomena pa je še posebej zato, ker krepi zavest o takratni povezanosti slovenskega naroda.
Gotovo se sprašujete, zakaj pred letošnjim kulturnim praznikom, ki je vendarle Prešernov dan, tako podrobno izpostavljamo Slavo vojvodine Kranjske ter barona Valvasorja – in ne Franceta Prešerna?
Odgovor je preprost. Ker brez te knjige morebiti nikoli ne bi doživeli ustvarjalne veličine Franceta Prešerna.
Vesel kulturni praznik vam želimo in vas vabimo, da nas obiščete na dan slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja, na Ruski dači, ob 10.30 in ob 12.00, ko bomo organizirali brezplačne vodene oglede vile.
Oglede bomo zaključili v kavarni, kjer bomo razprli tudi platnice izvirnika Slave vojvodine Kranjske. Tega res ne gre zamuditi.
Vaših prijav na ogled bomo veseli prek e-pošte pia.jankovic@ruska-daca.si, da bomo lahko zadostili tudi epidemiološkim ukrepom.
