Katarina je bila v resnici nemška princesa, poročena z ruskim prestolonaslednikom, ki je kratek čas carjeval kot Peter III. – dokler ga ni ravno Katarina odstavila z državnim udarom. Bila je izjemno načitana ženska, ki se je takoj po prihodu v Rusijo naučila ruski jezik. V času njene vladavine in pod njenim vplivom se je ruščina utrdila kot knjižni jezik, čeprav sta na dvoru prevladovali francoščina in nemščina. Ustanovila je tudi Rusko nacionalno knjižnico, saj je bila s knjigami tesno povezana.
Tudi začetek njene vladavine je obeležila knjiga. Pod vplivom francoskih razsvetljenskih filozofov, s katerimi si je dopisovala, se je odločila reformirati celotno rusko zakonodajo. Ustanovila je zakonodajno komisijo, za katero je sama v knjigi napisala natančna navodila za delo. Zanimivo je jezikovno popotovanje te knjige, ki je naslovljena kar Navodila ali Nakaz v ruščini.
Katarina je rokopis knjige Navodila pisala v francoščini. Knjiga je bila izdana najprej v ruščini in nemščini. Sledil je prevod v francoščino, za katerega pa niso uporabili njenega rokopisa, temveč nemški tekst. Francosko izdajo iz leta 1769, ki je bila v Franciji prepovedana kot preveč liberalna, imamo v knjižnici Ruske dače in jo s ponosom pokažemo obiskovalcem.
A to ni edino zgodovinsko bogastvo, ki Rusko dačo povezuje s Katarino Veliko. V ruski zgodovini je bila slavna zaradi marsičesa. Razsvetljena reformatorka, spodbujevalka znanosti in umetnosti, pod njeno vladavino je Rusijo razširila proti jugu do Črnega morja in Kavkaza. So pa njeno slavo kazili očitki o številnih ljubimcih. Velik del teh očitkov je sicer močno pretiran, a med njenimi najbolj znanimi sta dva Grigorija: Orlov, ki ji je pomagal na prestol in Potemkin, po rusko Potjomkin po rusko, ki je vodil vojske na jug do osvojitve Krimskega polotoka.
Potemkina večina pozna po potemkinovih vaseh, lažnemu olepšanju realnosti. Do zgodbe teh vasi je prišlo po osvojitvi Krima, ko je Potemkin organiziral obisk carice, dvora in gostov na novo osvojena ozemlja na jugu. Želel je, da dobijo dober vtis o pokrajini, ki je bila v resnici precej redko naseljena. Ob Črnem morju je dal sezidati trdnjave in pristanišče Herson je postalo sedež novozgrajene črnomorske flote.
Obiskovalci si lahko v Ruski dači ob posebnih priložnostih ogledate originalno pismo z lastnoročnim podpisom carice Katarine Velike, ki ga je leta 1790 poslala Potemkinu prav v zvezi s pristaniščem Herson.
