Ruska dača logo
 

Zgodbe iz Ruske dače – Leto 1908

Čeprav smo pravkar vstopili v leto 2021, pa to ostaja še nepopisan list. V tokratni zgodbi iz Ruske dače se bomo zato vrnili v zelo zanimivo, dinamično in za Rusko dačo pomembno leto 1908. Takrat je Ruska dača uradno postala vila. In pri odkrivanju zgodb, ki spremljajo našo čudovito vilo, smo na to letnico naleteli znova in znova. To je leto, ko je Franc Petrič, lastnik Ruske dače, zaključil njeno prenovo in jo ponosno pokazal v arhitekturni preobleki, ki ni bila slovenska. Je bila pa slovanska. Ruska. In prav zaradi te preobleke je Ruska dača dobrih 100 let kasneje, 2011, postala tudi kulturni spomenik.

Če boste preračunavali letnico 1908,  boste ugotovili, da je bilo to leto prestopno in tudi olimpijsko. Tiste olimpijske igre, četrte moderne dobe, so bile posebne v mnogo pogledih. Iz Rima so jih zaradi izbruha Vezuva dve leti prej prestavili v London. Trajale so rekordno dolgo – od 27. aprila do 31. oktobra in so najdaljše olimpijske igre moderne dobe. Če smo že pri športu in rekordih, tistega leta je švedska nogometna reprezentanca katastrofalno izgubila proti reprezentanci Anglije z rezultatom 1 : 12, kar je še danes njen najvišji poraz. 12. februarja pa zgodovina obeležuje začetek prve avtomobilske dirke okoli sveta, s startom v New Yorku in ciljem v Parizu. Mimogrede, Franc Petrič je bil med redkimi Slovenci, ki so že pred prvo svetovno vojno vozili avtomobile. Evropa je bila tedaj gospodarsko in politično daleč najmočnejša, še posebej z državami, ki so imele svoje svetovne imperije. Tudi Amerika se je že močno uveljavljala. Prav v Ameriki, točneje v New Yorku, so 8. marca tistega leta potekale prve organizirane množične demonstracije za pravice žensk. Zato je ta dan še danes svetovni dan žensk.

Tudi Avstro-Ogrska monarhija je vlekla mednarodno odmevne poteze. 6. oktobra 1908 je po 30 letih upravljanja razglasila priključitev Bosne in Hercegovine k monarhiji in sprožila politično krizo, ki je 1914 prispevala k izbruhu prve svetovne vojne.

Tudi v Sloveniji se je tedaj marsikaj dogajalo. 31. marca je prebivalce kraja Avče, blizu Kanala ob Soči, prestrašil meteorit, ki je padel v bližini. Do predlani je bil to edini meteorit, ki je bil najden na ozemlju Slovenije. Avški železov meteorit tehta 1230 gramov in ima nepravilno ledvičasto obliko. Razstavljen je v Naravoslovnem muzeju na Dunaju. Jesen tega leta pa je zaznamoval dogodek, vrhunec spopada med slovenstvom in nemštvom v Ljubljani. 20. septembra so vojaki v Ljubljani streljali na demonstrante, ki so se zbrali v podporo Družbe svetega Cirila in metoda in ubili Ivana Adamiča ter Rudolfa Lundra. Dogodek velja za prelomen korak v prebujanju slovenske narodne zavesti. V njun spomin imamo v Ljubljani še danes Adamič Lundrovo nabrežje.

Ti dogodki so nekoliko zagrenili praznovanje visoke, diamantne obletnice vladanja cesarja Franca Jožefa v Ljubljani. Priredili so mu svečani banket v veliki dvorani hotela Union. Jedilnik tega banketa smo obnovili v Cesarski večerji na Ruski dači, ki jo gosti Franc Petrič s svojo družino. Hkrati je tedaj v mali dvorani potekal še en sprejem, ki ga je za slovenske župane priredil slavni ljubljanski župan Ivan Hribar. Župan, ki je vodil obnovo Ljubljane po velikem potresu leta 1895 in je mesto popeljal v 20. stoletje. Tudi s tramvajem in slovenskimi oznakami ulic.

Ivan Hribar si zasluži čisto posebno zgodbo, toliko je storil za Ljubljano. Naj pa omenimo, da ljubljanska mestna občina zaključuje prenovo njegove nekdanje vile na Večni poti, kjer bo urejena muzejska zbirka v spomin na tega velikega župana. Njegova Vila Zlatica izvira iz istega časa kot Ruska dača. Veselimo se, da bo kmalu v Ljubljani še en pomnik slovenske meščanske kulture, ki nas bo spomnila na leta pred prvo svetovno vojno.

Leto 1908 je bilo res vznemirljivo in dogodkov polno leto.

V novem letu 2021 pa nam vsem skupaj želimo, naj bo normalno, mirno in z veliko priložnostmi v poslu in zasebno. Predvsem pa, da bo bolj družabno, s čim več srečanji na Ruski dači.

Vila Ruska dača vas vrne v obdobje ljubljanske elegance in v čas, ko je bila od leta 1908 do 1915 v lasti premožne meščanske družine Petrič.