Tokratno zgodbo iz Ruske dače namenjamo ideji, ki je močno zaznamovala politično dogajanje v Evropi 19. stoletja, navzven pa se je manifestirala v obliki kongresov tako imenovane Svete alianse. Eden teh kongresov je bil tudi v Ljubljani od 10. januarja do 22. maja 1821. Prav te dni praznujemo torej 200-letnico. V Ruski dači bomo takoj, ko bo to mogoče, jubilej tudi primerno obeležili. Življenje vile seveda ni neposredno povezano s kongresom, a je ta dogodek v Ljubljano pripeljal najuglednejše evropske vladarje tistega časa in ji dal duh elegance, zabave, kulture, lepote, kar je cenil in častil tudi naš Franc Petrič.
Po Napoleonovem porazu leta 1814 je bilo potrebno Evropo na novo urediti in določiti meje držav. Tistega septembra so se vladarji Avstrije, Rusije, Prusije, Velike Britanije in Francije sestali na Dunaju pod vodstvom enega največjih politikov in diplomatov Avstrijskega cesarstva tistega časa kneza Metternicha in postavili nove temelje Evrope. Cilj udeležencev je bil zagotoviti trajen mir in red v Evropi ter hkrati preprečiti prevelik vojaški vzpon katere koli države v Evropi. Lahko bi rekli, da je ta dogodek že ideja povezane Evrope, ki se danes kaže v Evropski uniji. Preprosto povedano pa je dogovor temeljil na zavezi, da se bodo vladarji ob nesoglasjih najprej pogovarjali in šele nato vojskovali.
Dunajski kongres je predstavljal seme ideje, ki je bila oblikovana nekaj kasneje, gre za tako imenovano Sveto alianso. Politično in vojaško zavezništvo so sklenili ruski car Aleksander I., avstrijski cesar Franc I. in pruski kralj Friderik Viljem III. Njihov namen je bil ohraniti obstoječi politični red in preprečiti širjenje naprednih liberalnih idej. Članice so se zavezale, da se bodo sestajale takrat, kadar bo v nevarnosti splošni mir, sicer naj bi bili sestanki v določenih razdobjih.
Ljubljanski kongres leta 1821 je bil drugi izmed treh kongresov Svete alianse. Glavno mesto takratne Kranjske je za dobre štiri mesece spremenil v središče evropske politike. Sveta aliansa se je sestala zaradi revolucijskih nemirov v Neapeljskem kraljestvu.
Namenoma so izbrali manjše mesto, da diplomatov ne bi motile preštevilne družabne obveznosti, pa tudi zato, da se kakšno evropsko središče ne bi uveljavilo kot nosilec evropske politike. Ljubljano so izbrali tudi zato, ker je bila blizu Italiji, viru nemirov. Zbrani monarhi so se odločili, da tokrat svoje cilje dosežejo, namreč, na prejšnjem kongresu v Opavi so se razšli brez rešitve.
Od 10. januarja do 22. maja 1821 so v Ljubljani bivali in se sestajali ruski car Aleksander I., avstrijski cesar Franc I., neapeljski kralj Ferdinand IV. in modenski vladar Franc IV. Modenski, poleg teh pa še okoli 500 ministrov in predstavnikov Francije, Velike Britanije, Prusije in posameznih italijanskih držav. Idejni vodja in povezovalec kongresa je bil avstrijski kancler knez Metternich.
Voditelji evropskih velesil Rusije, Avstrije in Prusije so se odločili strogo ukrepati proti upornikom. Ponudili so pomoč neapeljskemu kralju Ferdinandu in po mesec in pol trajajočih sestankih, od 12. januarja do 26. februarja, pooblastili avstrijsko vojsko, da obračuna z revolucionarji. Aliansa je dosegla uspeh, saj so bili neapeljski revolucionarji 20. marca premagani.
Cilj Svete alianse v Ljubljani je bil dosežen in oblast vladarjev je bila ohranjena. Na velikonočno nedeljo 22. aprila 1821 je bila v ljubljanski stolnici zahvalna maša za uveljavitev miru v Neapeljskem kraljestvu, navzoči so bili vsi monarhi. Na slavnostni seji 12. maja 1821 so Avstrija, Rusija in Prusija sprejele končno deklaracijo. Francija in Združeno kraljestvo pri tem nista sodelovali, kar kaže na nesoglasja znotraj Svete alianse. Njene ideje in ukrepi, kot jih vidimo danes, žal niso upoštevali realne podobe takratne Evrope – prebujanja narodov, ki so se uprli leta 1848 v t. i. pomladi narodov.
Kakorkoli, Ljubljana je bila takrat središče Evrope. Poleg uglednih gostov je gostila tudi številne domače in tuje veljake, tem pa so sledili vsi, ki so si obetali številne koristi. Mesto je poostrilo varnostni nadzor, lotilo pa se je tudi številnih obnovitvenih del. Tlakovanje trgov in ulic, urejanje kanalizacije, razsvetljave, obnove gledališča, plesne dvorane ter razširitve poštnih zmogljivosti – vse to so opravili še pred začetkom kongresa.
Gostje s seboj niso prinesli le politike, temveč so bili tudi radodarni turisti in udeleženci številnih družabnih dogajanj. Vsakodnevno so se vrstile vojaške parade, godbe Filharmoničnega društva, plesi, maškarade, ognjemeti, gledališke in operne predstave v domači in tuji izvedbi, plovbe po Ljubljanici, lovski pohodi in maše. Ljubljana s svojimi 20.000 prebivalci se je za trenutek prepustila blišču Evrope. V času kongresa so v Ljubljani praznovali rojstne dneve neapeljski kralj, avstrijska cesarica in avstrijski cesar. Proslavljanje cesarjevega rojstnega dneva je bilo zelo slovesno, pokali so ognjemeti in topovski streli, odmevale trobente in glasila se je pesem Bog ohrani cesarja Franca.
Na zbor Svete alianse še danes spominjajo Kongresni trg, Cesta dveh cesarjev, Bavarski dvor in gostilna Pri ruskem carju.
