Ruska dača logo
 

Pa čeprav ni zmeraj kaviar

V času, ko ostajamo doma, je hrana in kulinarika kar pogosta tema, ki jo srečujemo predvsem v objavah na spletnih straneh in družbenih omrežjih. Danes vam v branje ponujamo nekaj zanimivosti o kaviarju, ki je vedno prav posebno kulinarično doživetje.

Ampak začnimo najprej s prav posebnim, literarnim predlogom: knjigo Pa čeprav ni zmeraj kaviar. Napisal jo je avstrijski pisatelj Johannes Mario Simmel davnega leta 1960 v izvirniku z naslovom Es muß nicht immer Kaviar sein. V slovenskem prevodu jo lahko beremo od leta 1974. Gre pravzaprav za napet in zelo zabaven vohunski roman, ki spremlja drzne dogodivščine Thomasa Lievena, velikega ljubitelja hrane, kuharskega mojstra in upokojenega vohuna.

Med drugo svetovno vojno je istočasno delal kot tajni agent za MI6, CIA, KGB, naciste, francoske upornike in še koga bi se našlo. Svoje pretkane misije je najraje snoval v kuhinji, kjer je med razmišljanjem ustvarjal prave gurmanske mojstrovine. V knjigi je cela vrsta receptov, ki jih lahko tudi sami preizkusite. Verjemite, ne bo vam žal! Med njimi boste našli tudi kakšnega, ki vključuje kaviar. Kakor zagotavlja glavni junak knjige, smo tudi na Ruski dači prepričani, da je najboljši kaviar tradicionalni.

Tradicionalni kaviar je tisti, ki ga dajejo ruski jesetri. Tudi kaviar blagovne znamke Ruska dača je tak.

Kaviar so kot specialiteto poznali že stari Grki in Rimljani, na mize premožnih Evropejcev pa je v 19. stoletju našel pot iz Rusije. Pravi kaviar, torej tisti, ki se danes tudi uradno sme tako imenovati, pridobivajo iz rib družine jesetrov. Za najbolj tradicionalnega med vrhunskimi kaviarji in med poznavalci za enega najbolj cenjenih velja prav kaviar ruskega jesetra (Acipenser gueldenstaedtii).

Pravijo, da je kaviar najbolje jesti na opečenem kruhu z maslom. Po ruski tradiciji pa so podlaga za kaviar topli blini (блины), majhne debele palačinke. Nanje damo nekaj crème fraîche, nato pa dobro ohlajen kaviar. Kaviar ima značilen okus po ribah, ki se razlikuje od vrste do vrste, delno je odvisen tudi od okolja, v katerem ribe živijo. Pravi kaviar se v ustih skoraj raztopi in obstaja pravi obred, kako kaviar pravilno postaviti na mizo.

Za kaviar obstajajo prav posebne žličke, ki so narejene iz lesa, kosti, v najbolj razkošni izvedbi pa iz biserne matice. Razlog se skriva v tem, da stik s kovino hitro pokvari okus kaviarja, ki je sicer zaradi nasoljenosti precej obstojna jed. Da ima kaviar na mizi tudi pravo temperaturo, moramo imeti tudi prav posebno posodo. Pokrito, stekleno ali porcelansko posodo s kaviarjem mora obdajati še zunanja, v kateri je led.

Ruska dača v svojem butiku ponuja tudi prvi pravi kaviar slovenske blagovne znamke. Za Rusko dačo ga pripravlja priznani italijanski proizvajalec Caviar Giaveri. V času karantene, ki nam je nepričakovano prinesla vrsto odrekanj, si je morda še toliko slajše privoščiti kakšen poseben gurmanski užitek, ki ga lahko dopolnite tudi z odličnim šampanjcem Ruska dača.

Ali pa ga podarite komu, ki bi ga radi posebej razveselili.
Če ste iz Ljubljane ali okolice, vam ga z veseljem dostavimo.

Po karanteni pa vas povabimo, da si ob kakšnem osebnem prazniku privoščite zasebni ogled Ruske dače s pogostitvijo s šampanjcem in kaviarjem v modri, cesarski sobi Ruske dače.

V času karantene in drugih vrst odrekanj vam v branje ponujamo zgodbo o načinih in ritualih pitja v času pred prvo svetovno vojno.