8. februarja slavimo slovenski kulturni praznik. Ta predstavlja spoštljiv poklon obletnici smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Četudi se v življenju bolj veselimo rojstev in rojstnih dni, pa tudi naš kulturni praznik, čeprav obletnica odhoda, ostaja obeležen z veseljem, radostjo in slavjem. Spremljajte naše objave. A ostanimo pri rojstnih dneh in poglejmo, kako so praznovali rojstne dni pred dobrimi 100 leti.
Leto je še mlado in večino med nami letošnji rojstni dan ter z njim praznovanje še čaka. Ali ste vedeli, da se največ otrok pri nas rodi 1. januarja? Ta podatek je zanimivo dejstvo, ki ga na Statističnem uradu RS vsako leto objavijo. Januar je nasploh mesec, v katerem se rodi največ otrok. Številčno razmerje med Slovenci in Slovenkami, ki imajo rojstni dan 1. januarja in 31. decembra, je 1,6 : 1. Med nobenima drugima dnevoma v letu ni tolikšne razlike v številu rojstev na posamezen dan.
Zgodovina nam zapušča nadvse zanimive zgodbe, tudi takšne, v katerih je moč najti razlago za ta zanimiv podatek. Januarska rojstva, še posebej ta na prvi dan leta, so posledica časov, ko so se otroci rojevali doma. Če se je otrok rodil zadnji dan v letu, so starši dejali, da se je rodil 1. januarja. To so storili zato, da je šel otrok kasneje v šolo ali recimo fant v vojsko. Táko prijavljanje rojstev je bilo mogoče, dokler se večina otrok ni rodila v porodnišnici ali drugi zdravstveni ustanovi, ki tudi uradno prijavi rojstvo. In vendar je tudi danes januar še vedno mesec, v katerem praznuje največ najinih sodržavljanov.
Pestro in zabavno je bilo pred dobrimi 100 leti tudi okoli rojstnih dni na Ruski dači. Družina Petrič je štela namreč 6 članov. Oče Franc in mama Marija ter dva sinova in dve hčerki. Samo v ožjem krogu so tako praznovali šest rojstnih dni v letu. V obdobju od 1908, ko so se vselili v prenovljeno Rusko dačo, takrat njihovo počitniško domovanje v Zg. Gameljnah, do leta 1915, ko je bil oče Franc ubit, so torej slavili 48 rojstnih dni. Potrebno pa je vedeti, da je bil v tistih časih za praznovanje skorajda bolj kot rojstni – pomemben godovni dan, torej so v tem času praznovali skoraj stokrat. Mama Marija je bila nedvomno mojstrica organizacije družabnega življenja, slavja, odlična gostiteljica in vešča kuharije.
Danes ne godujemo tako množično, kot nekdaj, pa vendar je v godovnem dnevu veliko simbolike. Običajno nam ime podarijo starši in s tem določijo, kako nas bodo oni in vsi drugi klicali celo življenje. Tudi v preteklosti so že pred rojstvom skrbno iskali ime, ki bi jim bilo najbolj všeč, ki bi bilo nekaj posebnega in ne bi bilo preveč pogosto. Pri tem so si pomagali z imeni svetnikov oz. svetnic ali pa z izpeljankami iz njihovih imen. Skrbeli so tudi za to, da je šlo ime očeta in mame v naslednji rod. Tako sta Franc in Marija prvemu sinu in prvi hčerki podarila imeni, ki sta jih sama dobila od svojih staršev.
Tako kot za rojstni dan, je bilo še posebej tudi za godovni dan pomembno, da so se ožja in širša družina ter prijatelji družili, veselili, pogovarjali, začutili, da spadajo skupaj, da so v družini zaželeni in sprejeti. Slavljencu so običajno poklonili majhno pozornost, s katero so mu pokazali, da niso pozabili na njegov praznik. Z malo ustvarjalnosti so mu oblikovali kazalo za knjigo ali podobico z njegovim zavetnikom, tudi lepo napisan življenjepis svetnika ali na primer tudi molitev, s katero se je lahko otrok obrnil na svojega svetnika …
Slavnostni obed je bil podoben nedeljskemu kosilu, ob tem pa so bili slavljenec in gostje vedno deležni nečesa sladkega. Mama Marija je spekla kolač, ali pito, gotovo ji je šla odlično od rok priprava jabolčnega zavitka. Oče Franc pa je za moške odprl kakšno dobro steklenico vina ali pa jim je ponudil Puntigamsko pivo, saj je bil njihov zastopnik za deželo Kranjsko.
Tradicijo številnih rojstni dni, ki so jih tu praznovali Petričevi, nadaljujemo tudi danes. Lani, ko so nam zdravstvene okoliščine to dopuščale, smo gostili vrsto slavljencev, ki so si zaželeli praznovati rojstni dan drugače, kot doslej, ali pa so jih s slavjem presenetili njihovi svojci. Tudi letos bomo gostili vrsto slavljencev, ko bo to seveda dovoljeno. Pogostitev lahko pripravimo na vrtu, če je lepo in toplo vreme ali v našem kavarniškem paviljonu, pa tudi v zelenem oz. modrem salonu v vili. Odvisno od števila gostov. Naša praznovanja so obarvana s tradicijo, odeta so z zgodovinsko noto, eleganco, z materiali in detajli, ki vas odpeljejo v najbolj cvetoče obdobje slovenskega meščanskega obdobja. Je pa vsak rojstni dan zgodba zase. Enemu dodamo še kakšno glasbo v živo, drugemu le naš prijazen pozdrav – vse je pripravljeno po željah gostov. Lahko nam pišete na vila@ruska-daca.si ali nas pokličete na 068 646 148.
