Port ali portsko vino izvira iz doline reke Douro na Portugalskem in ima zaščiteno geografsko poreklo (je tretje najstarejše na svetu že od leta 1756). Poimenovan je po mestu Porto, prek katerega je v preteklosti potekala skoraj vsa trgovina s temi vini. Portsko vino je eno izmed tako imenovanih okrepljenih vin (fortified wines), med katera spadajo še na primer madeira in sherry. Portsko vino je večinoma rdeče sladko vino, čeprav obstaja tudi kot belo in suho, z alkoholno stopnjo približno 20 %. Pridelujejo ga iz številnih vrst grozdja. Sladkorna stopnja mošta je že sama visoka, fermentacijo pa ustavijo z dodatkom grozdnega žganja. Tako v portu ostane veliko nepovretega sladkorja, alkoholna stopnja pa se dvigne na želeno.
Od nadaljnje obdelave je odvisno, kakšen tip porta bo nastal. Kompleksna sestava namreč prispeva k razvoju vina tudi v dolgoletnem obdobju. Prav zato obstaja več vrst portskega vina, kot so rubinasti (ruby), tawny, med katere spada posebna zvrst colheita. Najboljši in seveda zato tudi najdražji pa je vintage port.
Ruby port
Rubinast (ruby) port je najbolj razširjen in najcenejši. Če vino zori naprej v kovinskih ali betonskih posodah se oksidativno ne stara. Zato ostane rubinaste barve in nima kompleksnega okusa. Pred stekleničenjem ga praviloma mešajo, lahko tudi z različnimi letniki. Tako dobijo konstanten okus, kakršnega je določil proizvajalec. Rubinast port se z leti ne izboljšuje.
Tawny port
Če port zori v sodih, pride zaradi poroznosti materiala do oksidativnega staranja in nekaj izgube zaradi izhlapevanja. Barva se spreminja proti zlato-rjavo-rdeči, okus dobiva dodatne tone in globino. Vino je v sodih vsaj tri leta, navadno pa več. Pred stekleničenjem mešajo različne letnike, da dobijo želeni okus. Tak port se imenuje tawny in ga največkrat pijejo kot desertno vino.
Colheita port
Tawny port lahko v sodih preživi več let. Poznamo take, ki jih v sodih pustijo 10, 20, 30 ali celo 40 let, kar je natančno označeno na steklenicah. Posebna zvrst tawny porta pa je colheita, ki je iz ene same letine. To je na steklenicah posebej označeno in seveda vpliva tako na kakovost porta kakor tudi na ceno.
Vintage port
Ob posebno kakovostnih letinah se proizvajalci odločijo, da naredijo port samo tega letnika – vintage port. Tako vino preživi v sodih praviloma od 18 mesecev do največ 2 leti in pol. Potem kakovost pridobiva s staranjem v steklenici, kamor ga pretočijo nefiltriranega. Najvišjo kakovost doseže v 10 do 40 letih, včasih pa še v daljšem obdobju. Tudi zelo star vintage port je izvrsten. V prodaji so celo letniki iz prve polovice 19. stoletja. Ker se vino razvija še v steklenici in zaradi nefiltriranosti, je lastnost vintage porta precejšnja usedlina, zato se vedno streže dekantiran. Ko je vintage port odprt, je najboljši prvi dan, potem pa zaradi oksidacije njegova kakovost pada.
Port in Anglija
Pitje porta je globoko zasidrano v angleški tradiciji. Razlog najdemo v začetku 18. stoletja, ko je bil zaradi vojn onemogočen uvoz francoskih vin v Anglijo. Angleški trgovci so zato začeli uvažati port s Portugalske. Ugotovili so, da dobro prenaša transport in se zaradi visoke stopnje alkohola ne kvari. Številne blagovne znamke tako izhajajo še iz 18. stoletja in zvenijo angleško kljub portugalskemu poreklu.
Pass the Port
Port je v Angliji postal in v tradicionalnih krogih tudi ostaja glavno desertno vino. Lahko je tudi samostojna pijača po večerji. Posebno zanimiva navada je »pass the port«. Dekanter, kamor natočijo sveže odprto steklenico vintage porta, si za mizo sedeči podajajo med seboj. Dekanter ne sme biti položen na mizo, dokler ni prazen. To je edini obred, pri katerem vina nikoli ne naliva natakar, ampak gostje sami.
